Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih

Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.

Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.

Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.

Predstavitev junijskega Ognjišča

Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

S kolesi na Brezje

Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja

V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Prenos tradicionalnega romanja bolnikov in invalidov na Brezje 2019

Sveto mašo je vodil nadškof Alojzij Cvikl.

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje

Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

O evtanaziji in 10 let Romarskega urada Brezje

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo lahko prisluhnili nagovoru Lojzeta Kozarja ml. o simboliki petega mostu čez reko Muro, in sicer med Bakovci in Vučjo vasjo. Poročali bomo tudi o deseti obletnici Romarskega urada Brezje in o drugih odmevnejših dogodkih minulega tedna v Cerkvi v Sloveniji. Vabljeni k poslušanju!

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Božja ljubezen se je učlovečila za nas

Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev

Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.

Predstavitev januarskega Ognjišča

Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

brezje srecanje

srecanje rektorji Brezje prispevek

Brezje, Mokronog, Poljane nad Škofjo Loko, Sveta Planina

Kakšen je avgustovski utrip na Brezjah in kako se pripravljajo na veliki šmaren; o slovesnosti v župniji Sveta Planina in o Jernejevem romarskem shodu v župniji Mokronog.

Maturantje iz Argentine, Rast XLVII, na obisku v Sloveniji

27 dijakov, maturantov Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa v Argentini je obiskalo domovino svojih dedkov in babic. Dva tedna so bili v mladinski poletni šoli slovenskega jezika, nato so odšli k sorodnikom ter obiskali še nekaj krajev (Piran, Bled, Brezje, avstrijsko Koroško, Triglav ...) Na več krajih so predstavili program, ki vsebuje tipični argentinski ples, slovenske melodije in recitacije. V oddaji smo slišali še, da so se v Sydneyju spomnili pokojnih p. Valerijana Jenka in Dušana Lajovica in da bo naslednji teden 30. romanje treh Slovenij.

Franc Bole - biseromašnik

Oddajo Naš gost smo tokrat posvetili biseromašniku, ki je s svojim delom tlakoval tudi pot za naše priojateljstvo, dragi poslušalci. Msgr. Franc Bole je v svojem bogatem življenju izbiral poti, ki niso bile lahke, pogosto plul proti toku in vedno sledil Gospodovim zgledom. Mesečnik Ognjišče, Narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje, Karitas in Radio Ognjišče je le nekaj sadov, ki so zrasli v njegovi želji delati dobro, le nekaj mejnikov, ki so zaznamovali njegovo pot.

Romanje bolnikov na Brezje, praznovanje svetega Vida, duhovniški dan na Ptujski Gori

Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.

Romanje bolnikov na Brezje

Na Brezjah bo 50. romanje bolnikov in invalidov, komisariat za Sveto deželo je obeležil 30-letnico, na Viču so praznovali 110-letnico župnije, na Vrhniki pa dan družin.

Sv. Florijan je zavetnik gasilcev

V soboto je bilo romanje gasilcev na Brezje, pred nami je fatimska slovesnost ter obletnica smrti škofa Držečnika.

Ob Bohinjskem jezeru je zasijal obnovljen biser

O letošnjih šmarnicah, romanju gasilcev na Brezje in godu zavetnika ministrantov ter o obnovitvenih delih znamenite cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru.