Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|2. 8. 2020
Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih

Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.

Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih

Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.

duhovnostcerkevlokalno

Utrip Cerkve v Sloveniji

Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih
Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.
VEČ ...|2. 8. 2020
Reportaža z Višarji, romanje zakonskih jubilantov na Brezje in letovanje skupnosti Vera in Luč v Kančevcih
Predstavili smo letošnja prejemnika najvišje slovensko cerkveno odlikovanje - odličje sv. Cirila in Metoda, zakonca Rigler. Med drugim pa smo prisluhnili reportaži z Višarij, kjer je minulo soboto potekalo romanje treh narodov ob 660-letnici najdenja milostne podobe Matere Božje.

Marta Jerebič

duhovnostcerkevlokalno

Sveta maša

VEČ ...|20. 6. 2020
Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.

Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.

Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.

Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.
Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.
VEČ ...|20. 6. 2020
Sv. maša iz bazilike Marija Pomagaj Brezje dne 20. 6.
Somaševanje v baziliki Marije Pomagaj je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Prepeval je ženski tercet Nataša, Anica in Natalija, z orglami jih je spremljal Tadej Jakopič.

Franc Šuštar

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 5. 2020
Predstavitev junijskega Ognjišča

Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

Predstavitev junijskega Ognjišča

Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

infoognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev junijskega Ognjišča
Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.
VEČ ...|29. 5. 2020
Predstavitev junijskega Ognjišča
Gost meseca junija je celovški škof Jože Marketz, kako je potekal verouk na domu, v prilogi predstavljajo svet čebel, v temi meseca pa o glasbi in njenih pozitivnih učinkih na naša čustva, motivacijo in učinkovitost. Urednik Matej Erjavec je pojasnil, kako bo letos potekalo junijsko romanje bolnikov na Brezje in povabil k prebiranju posebne ponudbe za zakramente: prvo obhajilo, birma in krst.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|20. 5. 2020
S kolesi na Brezje

Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

S kolesi na Brezje

Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

S kolesi na Brezje
Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.
VEČ ...|20. 5. 2020
S kolesi na Brezje
Pred koncem pouka se vsi šolarji trudijo dati vse od sebe, da bi bile ocene čim lepše. Polonin župnik je ob koncu šole organiziral kolesarsko romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. K maši sta prišla tudi babi in dedi, ki sta Mariji v zahvalo prinesla Joštovo sliko in vnučka priporočila v njeno varstvo.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2020
Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.

Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

infoduhovnost

Informativni prispevki

Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.
Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.
VEČ ...|17. 5. 2020
Pred 24. leti je Slovenijo obiskal sveti papež Janez Pavel II.
Na današnji dan pred 24. leti je Slovenijo prvič obiskal danes že sveti papež Janez Pavel II. Po prihodu in sprejemu na brniškem letališču je priromal k Mariji Pomagaj na Brezje nato pa pod geslom Oče, potrdi nas v veri obiskal tri tedanje (nad)škofije: Koper, Ljubljano in Maribor. Srečal se je z vodilnimi predstavniki političnega in verskega življenja, redovnimi predstojnicami in predstojniki, verniki in številnimi mladimi iz domovine, zamejstva in tujine. Na obisk narodnega Marijinega svetišča je dopoldne na trgu pred baziliko na Brezjah spomnil tudi rektor p. Robert Bahčič.

Alen Salihović

infoduhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|7. 5. 2020
Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Marija dobi obisk

Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Marija dobi obisk
Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.
VEČ ...|7. 5. 2020
Marija dobi obisk
Polonina mami rada obišče Marijo. Ponavadi gre na Brezje. Tam se z Marijo pogovarja, ji zaupa vse skrite in manj skrite želje srca in ji v varstvo izroči vse, ki jih ima rade. In to res pomaga. Marija ji tudi odgovori.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocizgodbepravljice

Sveta maša

VEČ ...|13. 2. 2020
Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja

V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.

Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja

V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.

duhovnost

Sveta maša

Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja
V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.
VEČ ...|13. 2. 2020
Maša zadušnica za p. Leopolda Grčarja
V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit (frančiškan) p. Stanislav Zore. Ob koncu maše so patru Leopoldu v slovo spregovorili še: provincial franšikanov p. Marjan Čuden, br. Franc Herle Frančiškov svetni red, Arif Sulejmanovič iz gibanja fokolarov, Drago Kozinc iz društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter rektor svetišča Brezje p. Robert Bahčič.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo

Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

duhovnost

Informativni prispevki

Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo
Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.
VEČ ...|13. 2. 2020
Pokojni pater Leopold Grčar v središče življenja postavil Marijo
Na slovenski kulturni praznik je umrl pater Leopold Grčar. Kot frančiškan je bil zadnja desetletja spovednik in duhovni voditelj v osrednjem narodnem Marijinem svetišču, mnogi ga poznajo kot jasličarja in voditelja duhovnih vaj. V središče svojega življenja je postavil Marijo, rad je opazoval romarje, ki so prihajali k njej na Brezje, kar je povedal v duhovni misli za Radio Ognjišče v začetku leta 2008.

Tone Gorjup

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Sveta maša

VEČ ...|12. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.
VEČ ...|12. 9. 2019
Sv. maša iz stolnice sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika smo prenašali sveto mašo ob devetdnevnici pred obletnico Slomškove beatifikacije. Sodelovale so župnije: Maribor Tezno, Maribor Brezje, Sveta Barbara v Slovenskih Goricah, Sveti Peter pri Mariboru. Somaševenje duhovnikov teh župnij je vodil novomašnik Sebastijan Tišler. Pel je oktet iz Malečnika. Na orgle je igral organist Luka Hrgarek.

Radio Ognjišče

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Brez zgodb in pričevanj narod izgine

V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Pogovor o

Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.
VEČ ...|14. 8. 2019
Brez zgodb in pričevanj narod izgine
V Pogovoru o pred praznikom Marijinega vnebovzetja smo govorili o pričevanjih in zgodbah. Kako pomembna so za ohranjanje verske in narodne identitete smo vprašali direktorico Romarskega urada Brezje dr. Andrejo Eržen Firšt, usmiljenko sestro Cveto Jost in samozaposleno v kulturi Marjeto Žebovec.

Alen Salihović

infopogovorspominduhovnostdružbapogovor o

Sveta maša

VEČ ...|15. 6. 2019
Prenos tradicionalnega romanja bolnikov in invalidov na Brezje 2019

Sveto mašo je vodil nadškof Alojzij Cvikl.

Prenos tradicionalnega romanja bolnikov in invalidov na Brezje 2019

Sveto mašo je vodil nadškof Alojzij Cvikl.

duhovnost

Sveta maša

Prenos tradicionalnega romanja bolnikov in invalidov na Brezje 2019
Sveto mašo je vodil nadškof Alojzij Cvikl.
VEČ ...|15. 6. 2019
Prenos tradicionalnega romanja bolnikov in invalidov na Brezje 2019
Sveto mašo je vodil nadškof Alojzij Cvikl.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje

Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje

Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

družbaduhovnostinfopogovorodnosi

Informativni prispevki

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.
VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Marta Jerebič

družbaduhovnostinfopogovorodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon

Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Informativni prispevki

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijonšentvidljubljanabrezjeromanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 5. 2019
Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.
VEČ ...|26. 5. 2019
Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroška

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|12. 5. 2019
O evtanaziji in 10 let Romarskega urada Brezje

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo lahko prisluhnili nagovoru Lojzeta Kozarja ml. o simboliki petega mostu čez reko Muro, in sicer med Bakovci in Vučjo vasjo. Poročali bomo tudi o deseti obletnici Romarskega urada Brezje in o drugih odmevnejših dogodkih minulega tedna v Cerkvi v Sloveniji. Vabljeni k poslušanju!

O evtanaziji in 10 let Romarskega urada Brezje

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo lahko prisluhnili nagovoru Lojzeta Kozarja ml. o simboliki petega mostu čez reko Muro, in sicer med Bakovci in Vučjo vasjo. Poročali bomo tudi o deseti obletnici Romarskega urada Brezje in o drugih odmevnejših dogodkih minulega tedna v Cerkvi v Sloveniji. Vabljeni k poslušanju!

družbaduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

O evtanaziji in 10 let Romarskega urada Brezje
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo lahko prisluhnili nagovoru Lojzeta Kozarja ml. o simboliki petega mostu čez reko Muro, in sicer med Bakovci in Vučjo vasjo. Poročali bomo tudi o deseti obletnici Romarskega urada Brezje in o drugih odmevnejših dogodkih minulega tedna v Cerkvi v Sloveniji. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|12. 5. 2019
O evtanaziji in 10 let Romarskega urada Brezje
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo lahko prisluhnili nagovoru Lojzeta Kozarja ml. o simboliki petega mostu čez reko Muro, in sicer med Bakovci in Vučjo vasjo. Poročali bomo tudi o deseti obletnici Romarskega urada Brezje in o drugih odmevnejših dogodkih minulega tedna v Cerkvi v Sloveniji. Vabljeni k poslušanju!

Petra Stopar

družbaduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku

Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govorapridigamarija pomagajbrezjezahvala

Informativni prispevki

Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.
VEČ ...|23. 3. 2019
Pridiga p. Tadeja Strehovca pri zahvalni maši po sodnem postopku
Koordinacija »Mi ne sodimo, mi pomagamo!« v podporo dr. Tadeju Strehovcu, se je danes s sveto mašo v narodnem svetišču Marije Pomagaj zahvalila vsem za pomoč in podporo v času sodnega preganjanja.

Alen Salihović

strehovecsojenjetožilstvosvoboda govorapridigamarija pomagajbrezjezahvala

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča

V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.
VEČ ...|3. 3. 2019
Postna akcija Svetopisemske družbe in 70 let smrti škofa Ivana Jožefa Tomažiča
V duhu prihajajočega postnega časa smo predstavili akcijo Svetopisemske družbe. Spomnili pa smo se tudi škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki je pred 70. leti odšel h Gospodu. V drugem delu oddaje smo prisluhnili izjavi murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o zlorabah mladoletnih v cerkvi, pa o priznanju, ki ga je dobil Muzej jaslic Brezje ter o brezplačnem tečaju nege in oskrbe bolnikov, ki ga organizira Škofijska Karitas Celje.

Petra Stopar

spominzlorabejasliceodnosicerkev

Komentar tedna

VEČ ...|4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas

Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Božja ljubezen se je učlovečila za nas

Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

komentarbožičspominBrezjeMarija

Komentar tedna

Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.
VEČ ...|4. 1. 2019
Božja ljubezen se je učlovečila za nas
Prvi Komentar tedna v letu Gospodovem 2019 je pripravila dr. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje.

Andreja Eržen Firšt

komentarbožičspominBrezjeMarija

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje

Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

pogovorinfo

Informativni prispevki

Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje
Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.
VEČ ...|28. 12. 2018
Predsednik republike Borut Pahor v spremstvu p. Roberta Bahčiča obiskal Muzej jaslic Brezje
Predsednik Republike Borut Pahor je obiskal nedavno prenovljeni in posodobljeni Muzej jaslic Brezje. Muzej je edinstvena zbirka preko 450 eksponatov jaslic z vsega sveta, ki so jih brezjanski frančiškani zbirali več kot 20 let. Muzej je letos prejel priznanje Mednarodnega združenja jasličarjev za ohranjanje dediščine.

Alen Salihović

pogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 12. 2018
Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev

Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.

Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev

Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.

infopogovor

Informativni prispevki

Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev
Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.
VEČ ...|28. 12. 2018
Muzej jaslic Brezje v dveh letih obiskalo več kot 40.000 obiskovalcev
Pred nekaj dnevi je prenovljeni Muzej jaslic obhajal drugo obletnico delovanja. Direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt je vesela vse večjega obiska tako iz Slovenije kot tujine. »Zelo smo zadovoljni in veseli obiska, ki ga je imel muzej v preteklih dveh letih. Lahko zabeležimo preko 40.000 obiskovalcev, kar je za tako specifičen muzej zelo lepo število,« je dejala in dodala, da se je izkazalo kot uspešno, da je muzej odprt skozi vse leto in ne le v adventnem in božičnem času.

Alen Salihović

infopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 12. 2018
Predstavitev januarskega Ognjišča

Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

Predstavitev januarskega Ognjišča

Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

infoognjišče

Informativni prispevki

Predstavitev januarskega Ognjišča
Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.
VEČ ...|25. 12. 2018
Predstavitev januarskega Ognjišča
Božična številka mesečnika Ognjišče je tudi prva številka novega letnika. V njej bomo našli stalnice in novosti, nam je povedal urednik Matej Erjavec. Z vsakim letnikom se določen del vsebin spremeni ali dopolni tako, da je revija vsebinsko zanimiva za vse tri generacije. Gostja meseca je kristjanka Sara Bevc Jonan, begunka iz Iraka. V rubriki za zakonce tokrat pišejo o potrpežljivosti, niso pa pozabili na tiste, ki se jim je zalomilo: z letom 2019 pa začenjajo z novo rubriko, s katero željo pomagati staršem in otrokom pri premagovanju travme ločitve. V reviji boste našli pogovor s sestro Bernardo, ki je prenovila veliko slovensko kuharico, ki letos praznuje 150 let. Vrača se rubrika Duhovitost duhovnih s p. Karlom Gržanom, na obisk so se podali v Muzej jaslic na Brezje, v prilogi pišejo o 200. obletnici nastanka pesmi Sveta noč, blažena noč. Tema mladinskega dela je Mladi na poti vere, v njem boste našli prispevek Roberta Friškovca in razmišljanje animatorjev Oratorija o srečevanju in druženju.

Matjaž Merljak

infoognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 9. 2018
brezje srecanje

brezje srecanje

Informativni prispevki

brezje srecanje
VEČ ...|26. 9. 2018
brezje srecanje

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2018
srecanje rektorji Brezje prispevek

srecanje rektorji Brezje prispevek

Informativni prispevki

srecanje rektorji Brezje prispevek
VEČ ...|24. 9. 2018
srecanje rektorji Brezje prispevek

Radio Ognjišče

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|7. 8. 2018
Brezje, Mokronog, Poljane nad Škofjo Loko, Sveta Planina

Kakšen je avgustovski utrip na Brezjah in kako se pripravljajo na veliki šmaren; o slovesnosti v župniji Sveta Planina in o Jernejevem romarskem shodu v župniji Mokronog.

Brezje, Mokronog, Poljane nad Škofjo Loko, Sveta Planina

Kakšen je avgustovski utrip na Brezjah in kako se pripravljajo na veliki šmaren; o slovesnosti v župniji Sveta Planina in o Jernejevem romarskem shodu v župniji Mokronog.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Brezje, Mokronog, Poljane nad Škofjo Loko, Sveta Planina
Kakšen je avgustovski utrip na Brezjah in kako se pripravljajo na veliki šmaren; o slovesnosti v župniji Sveta Planina in o Jernejevem romarskem shodu v župniji Mokronog.
VEČ ...|7. 8. 2018
Brezje, Mokronog, Poljane nad Škofjo Loko, Sveta Planina
Kakšen je avgustovski utrip na Brezjah in kako se pripravljajo na veliki šmaren; o slovesnosti v župniji Sveta Planina in o Jernejevem romarskem shodu v župniji Mokronog.

Matjaž Merljak

infocerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 7. 2018
Maturantje iz Argentine, Rast XLVII, na obisku v Sloveniji

27 dijakov, maturantov Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa v Argentini je obiskalo domovino svojih dedkov in babic. Dva tedna so bili v mladinski poletni šoli slovenskega jezika, nato so odšli k sorodnikom ter obiskali še nekaj krajev (Piran, Bled, Brezje, avstrijsko Koroško, Triglav ...) Na več krajih so predstavili program, ki vsebuje tipični argentinski ples, slovenske melodije in recitacije. V oddaji smo slišali še, da so se v Sydneyju spomnili pokojnih p. Valerijana Jenka in Dušana Lajovica in da bo naslednji teden 30. romanje treh Slovenij.

Maturantje iz Argentine, Rast XLVII, na obisku v Sloveniji

27 dijakov, maturantov Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa v Argentini je obiskalo domovino svojih dedkov in babic. Dva tedna so bili v mladinski poletni šoli slovenskega jezika, nato so odšli k sorodnikom ter obiskali še nekaj krajev (Piran, Bled, Brezje, avstrijsko Koroško, Triglav ...) Na več krajih so predstavili program, ki vsebuje tipični argentinski ples, slovenske melodije in recitacije. V oddaji smo slišali še, da so se v Sydneyju spomnili pokojnih p. Valerijana Jenka in Dušana Lajovica in da bo naslednji teden 30. romanje treh Slovenij.

inforojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

Maturantje iz Argentine, Rast XLVII, na obisku v Sloveniji
27 dijakov, maturantov Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa v Argentini je obiskalo domovino svojih dedkov in babic. Dva tedna so bili v mladinski poletni šoli slovenskega jezika, nato so odšli k sorodnikom ter obiskali še nekaj krajev (Piran, Bled, Brezje, avstrijsko Koroško, Triglav ...) Na več krajih so predstavili program, ki vsebuje tipični argentinski ples, slovenske melodije in recitacije. V oddaji smo slišali še, da so se v Sydneyju spomnili pokojnih p. Valerijana Jenka in Dušana Lajovica in da bo naslednji teden 30. romanje treh Slovenij.
VEČ ...|29. 7. 2018
Maturantje iz Argentine, Rast XLVII, na obisku v Sloveniji
27 dijakov, maturantov Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa v Argentini je obiskalo domovino svojih dedkov in babic. Dva tedna so bili v mladinski poletni šoli slovenskega jezika, nato so odšli k sorodnikom ter obiskali še nekaj krajev (Piran, Bled, Brezje, avstrijsko Koroško, Triglav ...) Na več krajih so predstavili program, ki vsebuje tipični argentinski ples, slovenske melodije in recitacije. V oddaji smo slišali še, da so se v Sydneyju spomnili pokojnih p. Valerijana Jenka in Dušana Lajovica in da bo naslednji teden 30. romanje treh Slovenij.

Matjaž Merljak

inforojakimladi

Naš gost

VEČ ...|7. 7. 2018
Franc Bole - biseromašnik

Oddajo Naš gost smo tokrat posvetili biseromašniku, ki je s svojim delom tlakoval tudi pot za naše priojateljstvo, dragi poslušalci. Msgr. Franc Bole je v svojem bogatem življenju izbiral poti, ki niso bile lahke, pogosto plul proti toku in vedno sledil Gospodovim zgledom. Mesečnik Ognjišče, Narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje, Karitas in Radio Ognjišče je le nekaj sadov, ki so zrasli v njegovi želji delati dobro, le nekaj mejnikov, ki so zaznamovali njegovo pot.

Franc Bole - biseromašnik

Oddajo Naš gost smo tokrat posvetili biseromašniku, ki je s svojim delom tlakoval tudi pot za naše priojateljstvo, dragi poslušalci. Msgr. Franc Bole je v svojem bogatem življenju izbiral poti, ki niso bile lahke, pogosto plul proti toku in vedno sledil Gospodovim zgledom. Mesečnik Ognjišče, Narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje, Karitas in Radio Ognjišče je le nekaj sadov, ki so zrasli v njegovi želji delati dobro, le nekaj mejnikov, ki so zaznamovali njegovo pot.

spomin

Naš gost

Franc Bole - biseromašnik
Oddajo Naš gost smo tokrat posvetili biseromašniku, ki je s svojim delom tlakoval tudi pot za naše priojateljstvo, dragi poslušalci. Msgr. Franc Bole je v svojem bogatem življenju izbiral poti, ki niso bile lahke, pogosto plul proti toku in vedno sledil Gospodovim zgledom. Mesečnik Ognjišče, Narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje, Karitas in Radio Ognjišče je le nekaj sadov, ki so zrasli v njegovi želji delati dobro, le nekaj mejnikov, ki so zaznamovali njegovo pot.
VEČ ...|7. 7. 2018
Franc Bole - biseromašnik
Oddajo Naš gost smo tokrat posvetili biseromašniku, ki je s svojim delom tlakoval tudi pot za naše priojateljstvo, dragi poslušalci. Msgr. Franc Bole je v svojem bogatem življenju izbiral poti, ki niso bile lahke, pogosto plul proti toku in vedno sledil Gospodovim zgledom. Mesečnik Ognjišče, Narodno romanje bolnikov in invalidov na Brezje, Karitas in Radio Ognjišče je le nekaj sadov, ki so zrasli v njegovi želji delati dobro, le nekaj mejnikov, ki so zaznamovali njegovo pot.

Jure Sešek

spomin

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|19. 6. 2018
Romanje bolnikov na Brezje, praznovanje svetega Vida, duhovniški dan na Ptujski Gori

Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.

Romanje bolnikov na Brezje, praznovanje svetega Vida, duhovniški dan na Ptujski Gori

Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.

infomladibolnikiduhovnikidomovina

Utrip Cerkve v Sloveniji

Romanje bolnikov na Brezje, praznovanje svetega Vida, duhovniški dan na Ptujski Gori
Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.
VEČ ...|19. 6. 2018
Romanje bolnikov na Brezje, praznovanje svetega Vida, duhovniški dan na Ptujski Gori
Na Brezjah je bilo 50. narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših; svojega zavetnika so praznovali v Šentvidu v Ljubljani in v Vidmu pri Ptuju, duhovniki mariborske metropolije na Ptujski Gori skupaj obhajali dan duhovniškega posvečenja; povabili smo k molitvi za domovino, k molitvi za novomašnike in nove duhovne poklice ter na dan družin novomeške škofije na Zaplaz.

Matjaž Merljak

infomladibolnikiduhovnikidomovina

Utrip cerkve v Sloveniji

VEČ ...|12. 6. 2018
Romanje bolnikov na Brezje

Na Brezjah bo 50. romanje bolnikov in invalidov, komisariat za Sveto deželo je obeležil 30-letnico, na Viču so praznovali 110-letnico župnije, na Vrhniki pa dan družin.

Romanje bolnikov na Brezje

Na Brezjah bo 50. romanje bolnikov in invalidov, komisariat za Sveto deželo je obeležil 30-letnico, na Viču so praznovali 110-letnico župnije, na Vrhniki pa dan družin.

duhovnostinfo

Utrip cerkve v Sloveniji

Romanje bolnikov na Brezje
Na Brezjah bo 50. romanje bolnikov in invalidov, komisariat za Sveto deželo je obeležil 30-letnico, na Viču so praznovali 110-letnico župnije, na Vrhniki pa dan družin.
VEČ ...|12. 6. 2018
Romanje bolnikov na Brezje
Na Brezjah bo 50. romanje bolnikov in invalidov, komisariat za Sveto deželo je obeležil 30-letnico, na Viču so praznovali 110-letnico župnije, na Vrhniki pa dan družin.

Matjaž Merljak

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|8. 5. 2018
Sv. Florijan je zavetnik gasilcev

V soboto je bilo romanje gasilcev na Brezje, pred nami je fatimska slovesnost ter obletnica smrti škofa Držečnika.

Sv. Florijan je zavetnik gasilcev

V soboto je bilo romanje gasilcev na Brezje, pred nami je fatimska slovesnost ter obletnica smrti škofa Držečnika.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Sv. Florijan je zavetnik gasilcev
V soboto je bilo romanje gasilcev na Brezje, pred nami je fatimska slovesnost ter obletnica smrti škofa Držečnika.
VEČ ...|8. 5. 2018
Sv. Florijan je zavetnik gasilcev
V soboto je bilo romanje gasilcev na Brezje, pred nami je fatimska slovesnost ter obletnica smrti škofa Držečnika.

Matjaž MerljakPetra Stopar

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 5. 2018
Ob Bohinjskem jezeru je zasijal obnovljen biser

O letošnjih šmarnicah, romanju gasilcev na Brezje in godu zavetnika ministrantov ter o obnovitvenih delih znamenite cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru.

Ob Bohinjskem jezeru je zasijal obnovljen biser

O letošnjih šmarnicah, romanju gasilcev na Brezje in godu zavetnika ministrantov ter o obnovitvenih delih znamenite cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Ob Bohinjskem jezeru je zasijal obnovljen biser
O letošnjih šmarnicah, romanju gasilcev na Brezje in godu zavetnika ministrantov ter o obnovitvenih delih znamenite cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru.
VEČ ...|1. 5. 2018
Ob Bohinjskem jezeru je zasijal obnovljen biser
O letošnjih šmarnicah, romanju gasilcev na Brezje in godu zavetnika ministrantov ter o obnovitvenih delih znamenite cerkve sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru.

Matjaž MerljakPetra Stopar

infocerkev

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|1. 8. 2020
P. dr. Christian Gostečnik o depresiji

Kadar govorimo o depresiji, govorimo o izgubi. Kako se depresija kaže skozi različna življenjska obdobja, kaj je pubertetniška depresija in kakšen odgovor na vprašanje trpljenja daje starozavezni Job? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

P. dr. Christian Gostečnik o depresiji

Kadar govorimo o depresiji, govorimo o izgubi. Kako se depresija kaže skozi različna življenjska obdobja, kaj je pubertetniška depresija in kakšen odgovor na vprašanje trpljenja daje starozavezni Job? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Blaž Lesnik

duhovnostpogovorsvetovanjevzgojadepresija

Sol in luč

VEČ ...|4. 8. 2020
Silva Matos: Izviri vedrine

Silva Matos, psihologinja in terapevtka, je svojo življenjsko pot posvetila odnosom in o tem piše tudi v svoji (že peti) knjigi Izviri vedrine, v kratkih poglavjih, ki sestavljajo nekakšen priročnik z osebno noto. Osebno izkušnjo pomeša z mnogimi izkušnjami drugih, ki so se je tako ali drugače dotaknili. Kakšna od njih se bo gotovo dotaknila tudi vas.

Silva Matos: Izviri vedrine

Silva Matos, psihologinja in terapevtka, je svojo življenjsko pot posvetila odnosom in o tem piše tudi v svoji (že peti) knjigi Izviri vedrine, v kratkih poglavjih, ki sestavljajo nekakšen priročnik z osebno noto. Osebno izkušnjo pomeša z mnogimi izkušnjami drugih, ki so se je tako ali drugače dotaknili. Kakšna od njih se bo gotovo dotaknila tudi vas.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Naš gost

VEČ ...|1. 8. 2020
Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijana Medved

ilustracijastripFriderik BaragaZdravljica

Moja zgodba

VEČ ...|2. 8. 2020
Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.

Goli otok po 70. letih - Bernard Nežmah, Dean Komel

Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Bernardu Nežmahu o Golem spominu na Goli otok in dr. Deanu Komelu, ki je pripravil razmišljanje Zakaj se ne bojimo več Golega otoka.

Jože Bartolj

spominGoli otokBernard NežmahDean Komel

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Radijski roman

VEČ ...|6. 8. 2020
Pesem o Bernardki - devetnajsti del

Po cesarskem državnem tožilcu Bernardko zaradi prikazovanj Gospe v belem zaslišuje še policijski komisar. Ta ji nastavlja mnoge zanke in čaka, da se bo ujela vanje.

Pesem o Bernardki - devetnajsti del

Po cesarskem državnem tožilcu Bernardko zaradi prikazovanj Gospe v belem zaslišuje še policijski komisar. Ta ji nastavlja mnoge zanke in čaka, da se bo ujela vanje.

Marjan Bunič

knjigasvetnicaBernardkaLurdMarijino prikazanjeduhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|6. 8. 2020
264. oddaja

Predvajali smo skladbe skladbe: Bele rože iz Aten - Ivanka Kraševec, Sailor - Petula Clark, Felicita - Al Bano & Romina Power, Melodije srca - Oto Pestner, Help me make it through the night - Engelbert Humperdinc, Tous Les Violons de Vienne - Mireille Mathieu, Luči Ljubljane - Branka Kraner, Send me the pillow that you dream on - Connie Francis, Cesarica - Oliver Dragojević, Čez zelena polja iz otroštva - Rafko Irgolič, Memories are made of this - Dean Martin, Heimweh - Freddy Quinn; Amor, amor, amor - Isasc Palma in Tamburaški orkester Dobreč, Chicka-boom - Guy Mitchel, Ciao, ciao bambina - Domenico Modugno, Cvet v laseh - Marjana Deržaj, LItaliano - Toto Cutugno, Knowing me knowing you - Abba, Portorož 1905 - Bazar, Milena - Novi fosili, It must have been love - Roxette, Perfect day - Lou Reed, Sonja Marija - Ivo Mojzer, Seven tears - Goombay dance band, Najdi mir - Mali princ ...

264. oddaja

Predvajali smo skladbe skladbe: Bele rože iz Aten - Ivanka Kraševec, Sailor - Petula Clark, Felicita - Al Bano & Romina Power, Melodije srca - Oto Pestner, Help me make it through the night - Engelbert Humperdinc, Tous Les Violons de Vienne - Mireille Mathieu, Luči Ljubljane - Branka Kraner, Send me the pillow that you dream on - Connie Francis, Cesarica - Oliver Dragojević, Čez zelena polja iz otroštva - Rafko Irgolič, Memories are made of this - Dean Martin, Heimweh - Freddy Quinn; Amor, amor, amor - Isasc Palma in Tamburaški orkester Dobreč, Chicka-boom - Guy Mitchel, Ciao, ciao bambina - Domenico Modugno, Cvet v laseh - Marjana Deržaj, LItaliano - Toto Cutugno, Knowing me knowing you - Abba, Portorož 1905 - Bazar, Milena - Novi fosili, It must have been love - Roxette, Perfect day - Lou Reed, Sonja Marija - Ivo Mojzer, Seven tears - Goombay dance band, Najdi mir - Mali princ ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|6. 8. 2020
Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo

Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.

Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo

Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjedružbaodnosimladikariera

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 8. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan