Terapija in delavnice s pomočjo živali

Vse živali s svojo prisotnostjo in značajskimi lastnostmi vplivajo na boljšo samopodobo otrok in mladostnikov, pravi psihologinja, dr. Maksimiljana Marinšek, ki je bila gostja v današnji Svetovalnici. Pripravlja delavnice in terapijo s pomočjo živali.

Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri

Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija

Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Skrb za živali poleti

Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.

Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?

Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.

Martin Mavsar o dnevu tehnike

Sodobni pristopi pri oskrbi živali, ki zagotavljajo dobro pučutje živali v hlevu in na pašniku.

Izzivi gospodarjenja s travnatim svetom

Na Dolenjskem ter v Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, pravi specialistka Mateja Strgulec. Tako kot nekoč, je tudi za bodoče kmetovanje to zelo pomemben prostor, ki omogoča krožno gospodarjenje s hranili, zaradi krme, ki jo nudijo travišča za prežvekovalce. Vedno več imamo tudi podatkov, ki govorijo o dobrobiti pašnih živali ter visoki kakovosti mleka, mesa in mesnih ter mlečnih pridelkih, ki se priredijo s pravilnim gospodarjenjem na travnatem prostoru.

Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Ljubljana, Maribor, Goriška Brda, Desternik

V oddaji Iz naših krajev smo poročali o težavah ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, naložbah v prometno infrastrukturo v Podravju, letošnji letini češenj v Goriških Brdih, obiskali pa smo tudi Desternik, kjer so predstavili Park prostoživečih živali.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia

Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.

Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Pohitite z oddajo zbirnih vlog

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vse kmete, ki še niso oddali letošnjih zbirnih vlog opozarja, da je rok za oddajo do 6. maja. Tudi letos je obvezen elektronski vnos, ki ga lahko opravijo samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. Pooblaščencih. Izjema velja za tiste upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za operacijo dobrobit živali - drobnica, ki morajo vlogo vložiti najkasneje do 3. maja. Vložitev vloge po tem datumu namreč ne omogoča izpolnjevanja pogojev za ta ukrep. Pri rokih sicer velja, da bodo zamudniki vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo.

Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

• Več kmetijskih tematik...

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

Zaskrbljenost rejcev drobnice

Glede na to, da se zaradi zapletov z zadržanjem izvajanja planiranega odvzema števila medvedov in volkov ne bo, so rejci drobnice zaskrbljeni. Pričakuje se namreč izjemno povečanje populacije zveri, ki bo gotovo rezultiralo v povečanem številu napadov na domače živali.

Kmetje imamo ustavno pravico do kmetovanja

S tem ko moramo svoje živali braniti pred zvermi, nam je ustavna pravica kratena, postavljeni pa smo tudi v neenakopravni položaj z rejci v drugih državah, pravi Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica, ki izhaja pri Kmetijski založbi.

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

S koprološko analizo se mudi

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz aktualnega Programa razvoja podeželja Republike Slovenije določa, da je v okviru govedoreje za koprološko analizo potrebno vzeti en skupen vzorec blata za vsakih 20 govedi, pri drobnici pa je za koprološko analizo potrebno vzeti najmanj en skupen vzorec blata za vsakih 100 živali. Analiza blata in morebitno zdravljenje živali na podlagi rezultatov analize morata biti opravljena pred dejanskim začetkom paše v letošnjem letu, zato z oddajo vzorcev ni modro odlašati.

Podeželane za ograje?

Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.

Spremembe ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje

V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. Kako je z določili glede reje in obveznega usposabljanja ste lahko slišali v današnji oddaji!

Nujno o poročanju staleža prašičev

V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. O psremembah glede poročanja staleža ste slišali v današnji rubriki.

Ustavimo širjenje javorovega raka

Mnoge tujerodne vrste pomembno prispevajo k blaginji ljudi. Večina rastlin in živali, ki jih uporabljamo v prehrani, izvira iz drugih delov sveta. A preseljevanje vrst ima tudi temno plat – zaradi obsežne trgovine, s katero zadovoljujemo potrebe po najrazličnejših dobrinah, se povečuje število invazivnih tujerodnih vrst in te povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo, nekatere pa so lahko celo zdravju škodljive. Marija Kolšek iz ZGS je predstavila javorov rak in akcijo za ustavitev širjenja te gljivične bolezni.

Težave v prireji mleka, zatiranje koruzne vešče, vabilo na ZED

V oddaji ste lahko slišali komentar Darinke Sebenik, urednice Glasa dežele o dogajanju na področju pridelave mleka v Evropi, dr. Stanko Kapun je povabil na Zadravčevo Erjavčeve dneve, oziroma posvet o izzivih prehrane živali, mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje, pa je opozorila na preventivo pri zatiranju koruzne vešče.

Kam s klavničnimi odpadki od doma zaklanih živali

Ga. Tilka Klinar, svetovalka s KGZ Kranj je pojasnila, kakšne so zahteve in koraki za oddajo klavničnih odpadkov različnih kategorij od živali, ki se jih po veljavnih predpisih lahko za lastno uporabo zakolje doma.

Večcelične glive - plesni - Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje

O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Brez otrok, 26. del

Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov

Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.

Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali

V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.