Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 9. 2019
Grožnja afriške prašičje kuge

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

Grožnja afriške prašičje kuge

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Grožnja afriške prašičje kuge
Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.
VEČ ...|26. 9. 2019
Grožnja afriške prašičje kuge
Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 9. 2019
Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra

Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!

Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra

Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!

svetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra
Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!
VEČ ...|12. 9. 2019
Mejic se ne sme obrezovati do konca spetembra
Z namenom varovanja ptic in drugih živali, ki gnezdijo in se hranijo v mejicah, so posegi v mejice časovno omejeni. Pozorni morate biti, da mejic ne obrezujete in redčite v času gnezdenja ptic. Teh del zato ne smete opravljati med 1. marcem in 30. septembrom tekočega leta. Dela v mejicah, kot so žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj se torej opravljajo jeseni in preko zime, predlagano je sicer, da se vzdrževanje izvede v januarju ali februarju, če vremenske razmere to dopuščajo, sicer pa čim bolj pozno v jeseni. Če mejice obrezujete v zimskem času, s tem omogočite, da v jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim, ki se zadržujejo v mejicah. Več v posnetku!

Robert Božič

svetovanjekmetijstvo

Radijski roman

VEČ ...|5. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvajseti del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvajseti del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

humoreskaduhovnikGržan

Radijski roman

Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvajseti del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.
VEČ ...|5. 9. 2019
Karel Gržan: Jaz, Čarli Čeplin - dvajseti del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Vsepovsod živali.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržan

Sobotna iskrica

VEČ ...|31. 8. 2019
Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)

Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)

Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

otrociLainščekBitenc

Sobotna iskrica

Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)
Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.
VEČ ...|31. 8. 2019
Slovo od počitnic (z Janezom Bitencem in Ferijem Lainščkom)
Janez Bitenc je v svojih pesmicah slikal svet, življenje, rože in živali, igrače in veselje. Feri lainšček pa je pesniško pero po otroško usmeril v živali z domačega dvorišča. Mi smo dodali še nekaj zgodbic o živalih in nastala je poletna Sobotna iskrica, ki se poslavlja od počitnic.

Jure Sešek

otrociLainščekBitenc

Dogodki

VEČ ...|22. 8. 2019
Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh

Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

kmetijstvopolitika

Dogodki

Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh
Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.
VEČ ...|22. 8. 2019
Okrogla miza v Davči: Zahteve glede škode po zvereh
Veliko besed na temo zveri je bilo izrečenih že pred današnjim sestankom pri predsedniku vlade. Med drugim so se minulo soboto v Davči zbrali rejci pašnih živali na Cerkljanskem in v okolici. Civilna iniciativa Cerkno je pripravila okroglo mizo, ki so se je udeležili tudi predstavniki vlade. Več kmetov in predstavnikov občin je predstavilo svoje zahteve zaradi škode po zvereh. Dogajanje je spremljala novinarka Petra Stopar.

Petra Stopar

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 8. 2019
Utrinek z okrogle mize v Davči

Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

Utrinek z okrogle mize v Davči

Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.
VEČ ...|19. 8. 2019
Utrinek z okrogle mize v Davči
Na pobudo Civilne iniciative Cerkno so se v soboto v Davči prvič za skupno mizo zbrali vsi ključni akterji pri reševanju problematike odstrela zveri: predstavniki kmetov, lovcev, Zavoda za gozdove, občin, naravovarstvenikov ter obeh ministrstev. Zbrani kmetje so pozvali k popolni odstranitvi volkov z območja Severne Primorske, posebej Cerkljanskega kjer je zaradi hribovite krajine nemogoče izvajati zaščitne ukrepe, škoda zaradi intenzivnih napadov volkov na pašne živali pa je ogromna. Kmetje in prebivalci so bili kritični tudi do širitve projekta Slowolf. Podrobneje kolegica Petra Stopar.

Petra StoparRobert Božič

kmetijstvopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|13. 8. 2019
Terapija in delavnice s pomočjo živali

Vse živali s svojo prisotnostjo in značajskimi lastnostmi vplivajo na boljšo samopodobo otrok in mladostnikov, pravi psihologinja, dr. Maksimiljana Marinšek, ki je bila gostja v današnji Svetovalnici. Pripravlja delavnice in terapijo s pomočjo živali.

Terapija in delavnice s pomočjo živali

Vse živali s svojo prisotnostjo in značajskimi lastnostmi vplivajo na boljšo samopodobo otrok in mladostnikov, pravi psihologinja, dr. Maksimiljana Marinšek, ki je bila gostja v današnji Svetovalnici. Pripravlja delavnice in terapijo s pomočjo živali.

svetovanjepogovorvzgojaotrocimladi

Svetovalnica

Terapija in delavnice s pomočjo živali
Vse živali s svojo prisotnostjo in značajskimi lastnostmi vplivajo na boljšo samopodobo otrok in mladostnikov, pravi psihologinja, dr. Maksimiljana Marinšek, ki je bila gostja v današnji Svetovalnici. Pripravlja delavnice in terapijo s pomočjo živali.
VEČ ...|13. 8. 2019
Terapija in delavnice s pomočjo živali
Vse živali s svojo prisotnostjo in značajskimi lastnostmi vplivajo na boljšo samopodobo otrok in mladostnikov, pravi psihologinja, dr. Maksimiljana Marinšek, ki je bila gostja v današnji Svetovalnici. Pripravlja delavnice in terapijo s pomočjo živali.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorvzgojaotrocimladi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 8. 2019
Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri

Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri

kmetijstvozveriživali

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri
VEČ ...|12. 8. 2019
Ciril Smrkolj o prenamnožitvi zveri

Robert Božič

kmetijstvozveriživali

Sobotna iskrica

VEČ ...|10. 8. 2019
Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija

Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.

Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija

Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.

otroci

Sobotna iskrica

Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija
Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.
VEČ ...|10. 8. 2019
Rok Mihevc o dogajanju v Medžugorju in živalska poezija
Nekaj glasbenih želja, malo poezije, ter živali v pesmih in zgodbah.

Jure Sešek

otroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

družbakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.
VEČ ...|9. 8. 2019
Roman Žveglič: Jutri na protest kmetov v Velikih Laščah!
Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev. Sindikat kmetov Slovenije zato jutri ob 10.00 v Velikih Laščah pripravlja protestni shod proti takemu ravnanju. O glavnih zahtevah je spregovoril Roman Žveglič, podpredsednik SKS.

Robert Božič

družbakmetijstvopolitika

Naš gost

VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!

Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

kmetijstvodružbaodnosi

Naš gost

Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...

Robert Božič

kmetijstvodružbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|2. 8. 2019
Skrb za živali poleti

Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.

Skrb za živali poleti

Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.

družbaizobraževanjekmetijstvokulturanaravapogovorsvetovanje

Svetovalnica

Skrb za živali poleti
Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.
VEČ ...|2. 8. 2019
Skrb za živali poleti
Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekmetijstvokulturanaravapogovorsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 7. 2019
Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Pes potrebuje vzgojo

V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

pesživalisvetovanje

Svetovalnica

Pes potrebuje vzgojo
V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?
VEČ ...|3. 7. 2019
Pes potrebuje vzgojo
V Svetovalnici smo gostili Nino Štefán iz Kinološkega društva Domžale. Pes je človekov najboljši prijatelj pravijo, ampak obstajajo različne pasme in različni značaji. Kako vzgojiti psa in kako ga učiti ali odvaditi kakšnih slabih navad?

Tanja Dominko

pesživalisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|9. 6. 2019
Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?

Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.

Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?

Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.

kmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?
Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.
VEČ ...|9. 6. 2019
Do kdaj ignoranca odgovornih za prenamnožitev zveri?
Nevzdržno stanje zaradi ponavljajočih se napadov zveri na domače živali se nadaljuje. Prebivalcem bloške planote je prekipelo in zahtevajo odgovornost. V oddaji pa tudi o Dnevu tehnike, ki ga pripravlja KGZ Novo Mesto in o odprtih aktualnih razpisih.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 6. 2019
Martin Mavsar o dnevu tehnike

Sodobni pristopi pri oskrbi živali, ki zagotavljajo dobro pučutje živali v hlevu in na pašniku.

Martin Mavsar o dnevu tehnike

Sodobni pristopi pri oskrbi živali, ki zagotavljajo dobro pučutje živali v hlevu in na pašniku.

kmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Martin Mavsar o dnevu tehnike
Sodobni pristopi pri oskrbi živali, ki zagotavljajo dobro pučutje živali v hlevu in na pašniku.
VEČ ...|7. 6. 2019
Martin Mavsar o dnevu tehnike
Sodobni pristopi pri oskrbi živali, ki zagotavljajo dobro pučutje živali v hlevu in na pašniku.

Robert Božič

kmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 6. 2019
Izzivi gospodarjenja s travnatim svetom

Na Dolenjskem ter v Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, pravi specialistka Mateja Strgulec. Tako kot nekoč, je tudi za bodoče kmetovanje to zelo pomemben prostor, ki omogoča krožno gospodarjenje s hranili, zaradi krme, ki jo nudijo travišča za prežvekovalce. Vedno več imamo tudi podatkov, ki govorijo o dobrobiti pašnih živali ter visoki kakovosti mleka, mesa in mesnih ter mlečnih pridelkih, ki se priredijo s pravilnim gospodarjenjem na travnatem prostoru.

Izzivi gospodarjenja s travnatim svetom

Na Dolenjskem ter v Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, pravi specialistka Mateja Strgulec. Tako kot nekoč, je tudi za bodoče kmetovanje to zelo pomemben prostor, ki omogoča krožno gospodarjenje s hranili, zaradi krme, ki jo nudijo travišča za prežvekovalce. Vedno več imamo tudi podatkov, ki govorijo o dobrobiti pašnih živali ter visoki kakovosti mleka, mesa in mesnih ter mlečnih pridelkih, ki se priredijo s pravilnim gospodarjenjem na travnatem prostoru.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izzivi gospodarjenja s travnatim svetom
Na Dolenjskem ter v Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, pravi specialistka Mateja Strgulec. Tako kot nekoč, je tudi za bodoče kmetovanje to zelo pomemben prostor, ki omogoča krožno gospodarjenje s hranili, zaradi krme, ki jo nudijo travišča za prežvekovalce. Vedno več imamo tudi podatkov, ki govorijo o dobrobiti pašnih živali ter visoki kakovosti mleka, mesa in mesnih ter mlečnih pridelkih, ki se priredijo s pravilnim gospodarjenjem na travnatem prostoru.
VEČ ...|3. 6. 2019
Izzivi gospodarjenja s travnatim svetom
Na Dolenjskem ter v Sloveniji predstavlja trajno travinje večino kmetijskih zemljišč v uporabi, pravi specialistka Mateja Strgulec. Tako kot nekoč, je tudi za bodoče kmetovanje to zelo pomemben prostor, ki omogoča krožno gospodarjenje s hranili, zaradi krme, ki jo nudijo travišča za prežvekovalce. Vedno več imamo tudi podatkov, ki govorijo o dobrobiti pašnih živali ter visoki kakovosti mleka, mesa in mesnih ter mlečnih pridelkih, ki se priredijo s pravilnim gospodarjenjem na travnatem prostoru.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

kmetijstvokomentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.
VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Robert Božič

kmetijstvokomentardružbapolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|1. 6. 2019
Ljubljana, Maribor, Goriška Brda, Desternik

V oddaji Iz naših krajev smo poročali o težavah ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, naložbah v prometno infrastrukturo v Podravju, letošnji letini češenj v Goriških Brdih, obiskali pa smo tudi Desternik, kjer so predstavili Park prostoživečih živali.

Ljubljana, Maribor, Goriška Brda, Desternik

V oddaji Iz naših krajev smo poročali o težavah ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, naložbah v prometno infrastrukturo v Podravju, letošnji letini češenj v Goriških Brdih, obiskali pa smo tudi Desternik, kjer so predstavili Park prostoživečih živali.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Ljubljana, Maribor, Goriška Brda, Desternik
V oddaji Iz naših krajev smo poročali o težavah ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, naložbah v prometno infrastrukturo v Podravju, letošnji letini češenj v Goriških Brdih, obiskali pa smo tudi Desternik, kjer so predstavili Park prostoživečih živali.
VEČ ...|1. 6. 2019
Ljubljana, Maribor, Goriška Brda, Desternik
V oddaji Iz naših krajev smo poročali o težavah ljubljanskih prostovoljnih gasilcev, naložbah v prometno infrastrukturo v Podravju, letošnji letini češenj v Goriških Brdih, obiskali pa smo tudi Desternik, kjer so predstavili Park prostoživečih živali.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 5. 2019
kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji
Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.
VEČ ...|10. 5. 2019
kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji
Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

kmetijstvopolitikanarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...
VEČ ...|6. 5. 2019
Sindikat kmetov zaradi napadov zveri zahteva ukrepanje
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je, ob naraščajočem pritisku zveri in povečanem številu napadov na domače živali kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Podpredsednik sindikata kmetov Slovenije je takrat od pristojnih uradnikov na Ministrstvu za okolje zahteval interventni odstrel zveri na območjih, kjer do napadov prihaja...

Robert Božič

kmetijstvopolitikanarava

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 5. 2019
Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia

Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.

Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia

Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.

kmetijstvoizobraževanjepolitika

Kmetijska oddaja

Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia
Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.
VEČ ...|5. 5. 2019
Osnovnošolci skrbijo za živali, pogled na izzive mlekarne Celeia
Na OŠ Alojzija Šuštarja v Šentvidu nad Ljubljano osnovnošolci zelo zavzeto in radi skrbijo za tri ovce in jato kokoši ter veliko časa preživijo v učilnici v naravi. V Oddaji smo odstrnili, zakaj je to zelo pomembno. Na obisku pa smo bili tudi v Mlekarni Celeia.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjepolitika

Naš pogled

VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Tega ne bi smeli videti!

Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Naš pogled

Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tega ne bi smeli videti!
Tik pred podaljšanimi prvomajskimi prazniki je kmetom prekipelo. V organizaciji Sindikata kmetov Slovenije so pred Ministrstvo za okolje pripeljali ostanke domačih živali, ki so jih na paši pokončale zveri. Javnost je prek medijev spet lahko videla, kaj se na podeželju dejansko dogaja in kako kulturna krajina postaja divjina, postaja zverinjak. Javnost je lahko videla, kar bi ne smela videti.

Robert Božič

družbakmetijstvonaravapolitikavzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?

Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Kmetijska oddaja

Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.
VEČ ...|28. 4. 2019
Zveri dnevno koljejo živino. Do kdaj še?
Sindikat kmetov Slovenije je v petek pred Ministrstvo za okolje in prostor pripeljal kadavre domačih živali, ki so posledica zadnjih napadov zveri in na tak način protestiral proti zgrešenemu načinu gospodarjenja z divjadjo in zvermi v zadnjih letih. Kmetje poudarjajo, da se je država sama razglasila za lastnika zveri in divjadi, za katere bi torej morala kot dober gospodar poskrbeti, da ne bi povzročale škode. Še več, s pametnim načinom trajnostnega upravljanja z divjadjo in zvermi bi morala omogočiti razvoj in obdelanost podeželja ter ohranitev njegove poseljenosti.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanjenarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 4. 2019
Pohitite z oddajo zbirnih vlog

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vse kmete, ki še niso oddali letošnjih zbirnih vlog opozarja, da je rok za oddajo do 6. maja. Tudi letos je obvezen elektronski vnos, ki ga lahko opravijo samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. Pooblaščencih. Izjema velja za tiste upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za operacijo dobrobit živali - drobnica, ki morajo vlogo vložiti najkasneje do 3. maja. Vložitev vloge po tem datumu namreč ne omogoča izpolnjevanja pogojev za ta ukrep. Pri rokih sicer velja, da bodo zamudniki vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo.

Pohitite z oddajo zbirnih vlog

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vse kmete, ki še niso oddali letošnjih zbirnih vlog opozarja, da je rok za oddajo do 6. maja. Tudi letos je obvezen elektronski vnos, ki ga lahko opravijo samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. Pooblaščencih. Izjema velja za tiste upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za operacijo dobrobit živali - drobnica, ki morajo vlogo vložiti najkasneje do 3. maja. Vložitev vloge po tem datumu namreč ne omogoča izpolnjevanja pogojev za ta ukrep. Pri rokih sicer velja, da bodo zamudniki vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pohitite z oddajo zbirnih vlog
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vse kmete, ki še niso oddali letošnjih zbirnih vlog opozarja, da je rok za oddajo do 6. maja. Tudi letos je obvezen elektronski vnos, ki ga lahko opravijo samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. Pooblaščencih. Izjema velja za tiste upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za operacijo dobrobit živali - drobnica, ki morajo vlogo vložiti najkasneje do 3. maja. Vložitev vloge po tem datumu namreč ne omogoča izpolnjevanja pogojev za ta ukrep. Pri rokih sicer velja, da bodo zamudniki vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo.
VEČ ...|23. 4. 2019
Pohitite z oddajo zbirnih vlog
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vse kmete, ki še niso oddali letošnjih zbirnih vlog opozarja, da je rok za oddajo do 6. maja. Tudi letos je obvezen elektronski vnos, ki ga lahko opravijo samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. Pooblaščencih. Izjema velja za tiste upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za operacijo dobrobit živali - drobnica, ki morajo vlogo vložiti najkasneje do 3. maja. Vložitev vloge po tem datumu namreč ne omogoča izpolnjevanja pogojev za ta ukrep. Pri rokih sicer velja, da bodo zamudniki vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 4. 2019
Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

VEČ ...|3. 4. 2019
Skrb za dobro počutje živali

Mag. Helena Prepadnik, svetovalka specialistka za področje živinoreje, je opozorila na pomen skrbi za dobro počutje živali.

Podprite brezplačen dostop do vsebin!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 3. 2019
Zaskrbljenost rejcev drobnice

Glede na to, da se zaradi zapletov z zadržanjem izvajanja planiranega odvzema števila medvedov in volkov ne bo, so rejci drobnice zaskrbljeni. Pričakuje se namreč izjemno povečanje populacije zveri, ki bo gotovo rezultiralo v povečanem številu napadov na domače živali.

Zaskrbljenost rejcev drobnice

Glede na to, da se zaradi zapletov z zadržanjem izvajanja planiranega odvzema števila medvedov in volkov ne bo, so rejci drobnice zaskrbljeni. Pričakuje se namreč izjemno povečanje populacije zveri, ki bo gotovo rezultiralo v povečanem številu napadov na domače živali.

kmetijstvosvetovanjepogovor

Kmetijska oddaja

Zaskrbljenost rejcev drobnice
Glede na to, da se zaradi zapletov z zadržanjem izvajanja planiranega odvzema števila medvedov in volkov ne bo, so rejci drobnice zaskrbljeni. Pričakuje se namreč izjemno povečanje populacije zveri, ki bo gotovo rezultiralo v povečanem številu napadov na domače živali.
VEČ ...|10. 3. 2019
Zaskrbljenost rejcev drobnice
Glede na to, da se zaradi zapletov z zadržanjem izvajanja planiranega odvzema števila medvedov in volkov ne bo, so rejci drobnice zaskrbljeni. Pričakuje se namreč izjemno povečanje populacije zveri, ki bo gotovo rezultiralo v povečanem številu napadov na domače živali.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 3. 2019
Kmetje imamo ustavno pravico do kmetovanja

S tem ko moramo svoje živali braniti pred zvermi, nam je ustavna pravica kratena, postavljeni pa smo tudi v neenakopravni položaj z rejci v drugih državah, pravi Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica, ki izhaja pri Kmetijski založbi.

Kmetje imamo ustavno pravico do kmetovanja

S tem ko moramo svoje živali braniti pred zvermi, nam je ustavna pravica kratena, postavljeni pa smo tudi v neenakopravni položaj z rejci v drugih državah, pravi Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica, ki izhaja pri Kmetijski založbi.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmetje imamo ustavno pravico do kmetovanja
S tem ko moramo svoje živali braniti pred zvermi, nam je ustavna pravica kratena, postavljeni pa smo tudi v neenakopravni položaj z rejci v drugih državah, pravi Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica, ki izhaja pri Kmetijski založbi.
VEČ ...|8. 3. 2019
Kmetje imamo ustavno pravico do kmetovanja
S tem ko moramo svoje živali braniti pred zvermi, nam je ustavna pravica kratena, postavljeni pa smo tudi v neenakopravni položaj z rejci v drugih državah, pravi Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica, ki izhaja pri Kmetijski založbi.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.
VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 2. 2019
S koprološko analizo se mudi

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz aktualnega Programa razvoja podeželja Republike Slovenije določa, da je v okviru govedoreje za koprološko analizo potrebno vzeti en skupen vzorec blata za vsakih 20 govedi, pri drobnici pa je za koprološko analizo potrebno vzeti najmanj en skupen vzorec blata za vsakih 100 živali. Analiza blata in morebitno zdravljenje živali na podlagi rezultatov analize morata biti opravljena pred dejanskim začetkom paše v letošnjem letu, zato z oddajo vzorcev ni modro odlašati.

S koprološko analizo se mudi

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz aktualnega Programa razvoja podeželja Republike Slovenije določa, da je v okviru govedoreje za koprološko analizo potrebno vzeti en skupen vzorec blata za vsakih 20 govedi, pri drobnici pa je za koprološko analizo potrebno vzeti najmanj en skupen vzorec blata za vsakih 100 živali. Analiza blata in morebitno zdravljenje živali na podlagi rezultatov analize morata biti opravljena pred dejanskim začetkom paše v letošnjem letu, zato z oddajo vzorcev ni modro odlašati.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

S koprološko analizo se mudi
Uredba o ukrepu dobrobit živali iz aktualnega Programa razvoja podeželja Republike Slovenije določa, da je v okviru govedoreje za koprološko analizo potrebno vzeti en skupen vzorec blata za vsakih 20 govedi, pri drobnici pa je za koprološko analizo potrebno vzeti najmanj en skupen vzorec blata za vsakih 100 živali. Analiza blata in morebitno zdravljenje živali na podlagi rezultatov analize morata biti opravljena pred dejanskim začetkom paše v letošnjem letu, zato z oddajo vzorcev ni modro odlašati.
VEČ ...|1. 2. 2019
S koprološko analizo se mudi
Uredba o ukrepu dobrobit živali iz aktualnega Programa razvoja podeželja Republike Slovenije določa, da je v okviru govedoreje za koprološko analizo potrebno vzeti en skupen vzorec blata za vsakih 20 govedi, pri drobnici pa je za koprološko analizo potrebno vzeti najmanj en skupen vzorec blata za vsakih 100 živali. Analiza blata in morebitno zdravljenje živali na podlagi rezultatov analize morata biti opravljena pred dejanskim začetkom paše v letošnjem letu, zato z oddajo vzorcev ni modro odlašati.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 1. 2019
Podeželane za ograje?

Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.

Podeželane za ograje?

Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.

družbakmetijstvopolitika

Kmetijska oddaja

Podeželane za ograje?
Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.
VEČ ...|13. 1. 2019
Podeželane za ograje?
Zaplet s sodnim onemogočanjam upravljanja s populacijo zveri lahko privede do tragičnega konflikta, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Brankom Ravnikom in podpredsednikom Brankom Tomažičem. Ustavili smo se tudi ob fake news o doganjanju z globo za kmeta na Krasu in zapletu z izobraževanjem za nazaj, za vse tiste, ki so lani izvajali ukrep dobrobit živali.

Robert Božič

družbakmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 1. 2019
Spremembe ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje

V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. Kako je z določili glede reje in obveznega usposabljanja ste lahko slišali v današnji oddaji!

Spremembe ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje

V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. Kako je z določili glede reje in obveznega usposabljanja ste lahko slišali v današnji oddaji!

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spremembe ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje
V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. Kako je z določili glede reje in obveznega usposabljanja ste lahko slišali v današnji oddaji!
VEČ ...|4. 1. 2019
Spremembe ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje
V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. Kako je z določili glede reje in obveznega usposabljanja ste lahko slišali v današnji oddaji!

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 1. 2019
Nujno o poročanju staleža prašičev

V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. O psremembah glede poročanja staleža ste slišali v današnji rubriki.

Nujno o poročanju staleža prašičev

V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. O psremembah glede poročanja staleža ste slišali v današnji rubriki.

izobraževanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno o poročanju staleža prašičev
V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. O psremembah glede poročanja staleža ste slišali v današnji rubriki.
VEČ ...|3. 1. 2019
Nujno o poročanju staleža prašičev
V letošnjem letu je stopilo v veljavo nekaj sprememb ukrepa Dobrobit živali na področju prašičereje. O psremembah glede poročanja staleža ste slišali v današnji rubriki.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|5. 11. 2018
Ustavimo širjenje javorovega raka

Mnoge tujerodne vrste pomembno prispevajo k blaginji ljudi. Večina rastlin in živali, ki jih uporabljamo v prehrani, izvira iz drugih delov sveta. A preseljevanje vrst ima tudi temno plat – zaradi obsežne trgovine, s katero zadovoljujemo potrebe po najrazličnejših dobrinah, se povečuje število invazivnih tujerodnih vrst in te povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo, nekatere pa so lahko celo zdravju škodljive. Marija Kolšek iz ZGS je predstavila javorov rak in akcijo za ustavitev širjenja te gljivične bolezni.

Ustavimo širjenje javorovega raka

Mnoge tujerodne vrste pomembno prispevajo k blaginji ljudi. Večina rastlin in živali, ki jih uporabljamo v prehrani, izvira iz drugih delov sveta. A preseljevanje vrst ima tudi temno plat – zaradi obsežne trgovine, s katero zadovoljujemo potrebe po najrazličnejših dobrinah, se povečuje število invazivnih tujerodnih vrst in te povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo, nekatere pa so lahko celo zdravju škodljive. Marija Kolšek iz ZGS je predstavila javorov rak in akcijo za ustavitev širjenja te gljivične bolezni.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ustavimo širjenje javorovega raka
Mnoge tujerodne vrste pomembno prispevajo k blaginji ljudi. Večina rastlin in živali, ki jih uporabljamo v prehrani, izvira iz drugih delov sveta. A preseljevanje vrst ima tudi temno plat – zaradi obsežne trgovine, s katero zadovoljujemo potrebe po najrazličnejših dobrinah, se povečuje število invazivnih tujerodnih vrst in te povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo, nekatere pa so lahko celo zdravju škodljive. Marija Kolšek iz ZGS je predstavila javorov rak in akcijo za ustavitev širjenja te gljivične bolezni.
VEČ ...|5. 11. 2018
Ustavimo širjenje javorovega raka
Mnoge tujerodne vrste pomembno prispevajo k blaginji ljudi. Večina rastlin in živali, ki jih uporabljamo v prehrani, izvira iz drugih delov sveta. A preseljevanje vrst ima tudi temno plat – zaradi obsežne trgovine, s katero zadovoljujemo potrebe po najrazličnejših dobrinah, se povečuje število invazivnih tujerodnih vrst in te povzročajo okoljsko in gospodarsko škodo, nekatere pa so lahko celo zdravju škodljive. Marija Kolšek iz ZGS je predstavila javorov rak in akcijo za ustavitev širjenja te gljivične bolezni.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|28. 10. 2018
Težave v prireji mleka, zatiranje koruzne vešče, vabilo na ZED

V oddaji ste lahko slišali komentar Darinke Sebenik, urednice Glasa dežele o dogajanju na področju pridelave mleka v Evropi, dr. Stanko Kapun je povabil na Zadravčevo Erjavčeve dneve, oziroma posvet o izzivih prehrane živali, mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje, pa je opozorila na preventivo pri zatiranju koruzne vešče.

Težave v prireji mleka, zatiranje koruzne vešče, vabilo na ZED

V oddaji ste lahko slišali komentar Darinke Sebenik, urednice Glasa dežele o dogajanju na področju pridelave mleka v Evropi, dr. Stanko Kapun je povabil na Zadravčevo Erjavčeve dneve, oziroma posvet o izzivih prehrane živali, mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje, pa je opozorila na preventivo pri zatiranju koruzne vešče.

izobraževanjekmetijstvopolitikasvetovanje

Kmetijska oddaja

Težave v prireji mleka, zatiranje koruzne vešče, vabilo na ZED
V oddaji ste lahko slišali komentar Darinke Sebenik, urednice Glasa dežele o dogajanju na področju pridelave mleka v Evropi, dr. Stanko Kapun je povabil na Zadravčevo Erjavčeve dneve, oziroma posvet o izzivih prehrane živali, mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje, pa je opozorila na preventivo pri zatiranju koruzne vešče.
VEČ ...|28. 10. 2018
Težave v prireji mleka, zatiranje koruzne vešče, vabilo na ZED
V oddaji ste lahko slišali komentar Darinke Sebenik, urednice Glasa dežele o dogajanju na področju pridelave mleka v Evropi, dr. Stanko Kapun je povabil na Zadravčevo Erjavčeve dneve, oziroma posvet o izzivih prehrane živali, mag. Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje, pa je opozorila na preventivo pri zatiranju koruzne vešče.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 9. 2018
Kam s klavničnimi odpadki od doma zaklanih živali

Ga. Tilka Klinar, svetovalka s KGZ Kranj je pojasnila, kakšne so zahteve in koraki za oddajo klavničnih odpadkov različnih kategorij od živali, ki se jih po veljavnih predpisih lahko za lastno uporabo zakolje doma.

Kam s klavničnimi odpadki od doma zaklanih živali

Ga. Tilka Klinar, svetovalka s KGZ Kranj je pojasnila, kakšne so zahteve in koraki za oddajo klavničnih odpadkov različnih kategorij od živali, ki se jih po veljavnih predpisih lahko za lastno uporabo zakolje doma.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kam s klavničnimi odpadki od doma zaklanih živali
Ga. Tilka Klinar, svetovalka s KGZ Kranj je pojasnila, kakšne so zahteve in koraki za oddajo klavničnih odpadkov različnih kategorij od živali, ki se jih po veljavnih predpisih lahko za lastno uporabo zakolje doma.
VEČ ...|3. 9. 2018
Kam s klavničnimi odpadki od doma zaklanih živali
Ga. Tilka Klinar, svetovalka s KGZ Kranj je pojasnila, kakšne so zahteve in koraki za oddajo klavničnih odpadkov različnih kategorij od živali, ki se jih po veljavnih predpisih lahko za lastno uporabo zakolje doma.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2018
Večcelične glive - plesni - Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje

O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Večcelične glive - plesni - Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje

O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

gliveplesni

Svetovalnica

Večcelične glive - plesni - Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje
O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|21. 5. 2018
Večcelične glive - plesni - Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje
O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Blaž Lesnik

gliveplesni

Radijski roman

VEČ ...|19. 4. 2018
Brez otrok, 26. del

Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

Brez otrok, 26. del

Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 26. del
Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.
VEČ ...|19. 4. 2018
Brez otrok, 26. del
Michael Burns je več tednov načrtoval ogled Svete votline, nobeden izmed načrtov ni vključeval pretepa z eno od živali. Bil je osramočen zaradi neprimerne reakcije.

Matjaž Merljak

literatura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 1. 2018
V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov

Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.

V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov

Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov
Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.
VEČ ...|9. 1. 2018
V Celju odkrili bogate poslikave iz Rimskih časov
Konservatorka in restavratorka na ZVKDS-ju Jelka Kuret je spregovorila o stenskih poslikavah, odkritih med arheološkimi izkopavanji v Celju, kjer so že leta 1978 odkrili bogato arheološko najdišče iz rimskih časov. Črno-bel mozaični tlak in veliko fragmentov stenske poslikave. Najdba po besedah Jelke Kuret nakazuje visoko razvito kulturo naših prednikov in je pomemben del naše kulturne dediščine. Na fragmentih so upodobljeni rastlinski in geometrijski vzorci, predmeti, živali in imitacije kamna.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2018
Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali

V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali

V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Svetovalnica

Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali
V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.
VEČ ...|9. 1. 2018
Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali
V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Tanja Dominko

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 1. 2018
Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

bredahrovatinbolezen modrikastega jezikacepljenje

Kmetijska oddaja

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku
Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
VEČ ...|7. 1. 2018
Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku
Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Robert Božič

bredahrovatinbolezen modrikastega jezikacepljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|12. 10. 2019
Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Plesalka in učiteljica v plesni šoli Žužana Bartha

Mateja Subotičanec

družbapogovorkultura

Naš pogled

VEČ ...|8. 10. 2019
800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

800 let nazaj in 8000 km južno

Moč molitve in prežetosti z božjim duhom kažejo na dogodek pred 800 leti, ko se je sv. Frančišek srečal s sultanom. O tem, koliko zaupamo v moč molitve danes se v komentarju sprašuje avtor in opozarja na izredni misijonski mesec, v katerem smo vsi poklicani k delovanju na svoj način.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbakomentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 10. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. oktober 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. oktober 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|8. 10. 2019
Ritem srca: najboljša besedila.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Ritem srca: najboljša besedila.

Tokrat smo v luči prihajajočega festivala Ritem srca v oddaji Sol in luč dali krila poeziji, da vsaj za trenutek ponese v višave našega duha. Izbrali smo naslednje poete: Jana Kvas, Gregor Čušin, Leon Oblak in Tadej Vindiš.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaodnosi

Globine

VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnostSveti DuhbiblijaSveto pismo

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 10. 2019
Odprtje razstave Knjižnica barona Žige Zoisa

V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo drevi ob 19.h odprli razstavo Knjižnica Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, na kateri bo na ogled izbor del iz Zoisove knjižnice. O razstavi smo se pgovarjali s soavtorjem dr. Luko Vidmarjem.

Odprtje razstave Knjižnica barona Žige Zoisa

V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo drevi ob 19.h odprli razstavo Knjižnica Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem, na kateri bo na ogled izbor del iz Zoisove knjižnice. O razstavi smo se pgovarjali s soavtorjem dr. Luko Vidmarjem.

Jože Bartolj

Žiga ZoisLuka Vidmar

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 10. 2019
Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Ivančna Gorica

Vsak kraj ima svojo zgodbo. Marinka in Darinka sta govorili o Ivančni Gorici. Kraj se danes skokovito razvija, postaja sodoben in dinamičen, včasih pa so bila le polja in komaj sedem hiš. Okoliške znamenitosti pa vendarle govore o bogatem dogajanju v teh koncih tudi nekoč.

Nataša Ličen

izročilodediščinadružbautrip

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 10. 2019
Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Robert Božič

kmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|15. 10. 2019
Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Ozimnica

Z Barbaro Lombar iz Zveze podeželjske mladine smo govorili o hrambi ozimnice, kaj je primerno za hrambo v kleti, kaj lahko shranimo v zamrzovalniku, pa tudi o kisanju zelja. Gostja je spregovorila tudi o svojem pogledu na delo na kmetiji, saj praznujemo svetovni dan kmetic.

Tanja Dominko

svetovanjekmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|15. 10. 2019
Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Ko Jezus vstopi v naš dom

Ko je Jezus govoril, ga je neki farizej prosil, naj obeduje pri njem. Vstopil je in sédel k mizi. Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil. (Lk 11, 37-38)

Gregor Čušin

duhovnost