V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Za življenje
Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Za življenje
Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Za življenje
Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.
Za življenje
Z nami je bil diakon in logoterapevt Matic Vidic, govoril je o tem, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.
Za življenje
Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.
Za življenje
Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.
Za življenje
Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje.
Za življenje
Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje.
Za življenje
S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo se ustavili ob vprašanju, kako se soočiti s porazom in neuspehom. Kako naj starši podprejo otroke ob slabšem uspehu ob koncu šolskega leta? Kako razočaranje spremeniti v priložnost za učenje in rast? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.
Za življenje
S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo se ustavili ob vprašanju, kako se soočiti s porazom in neuspehom. Kako naj starši podprejo otroke ob slabšem uspehu ob koncu šolskega leta? Kako razočaranje spremeniti v priložnost za učenje in rast? Svoje vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.
Za življenje
Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih?
Za življenje
Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih?
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami prof. dr. Andreja Poljanec, govorila je o pogledih na kaznovanje otrok in mladostnikov.
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2025 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Od slike do besede
Predstavili smo delo Abby Johnson: Nenačrtovano starševstvo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi založbi. Gost oddaje je bil prevajalec Niki Neubauer.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.