V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
Za življenje
Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju.
Za življenje
Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju.
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Za življenje
Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!
Za življenje
Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!
Za življenje
Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.
Za življenje
Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.

Pogovor o
Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Komentar tedna
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.
Naš gost
Dr. Tatjana Avšič Županc je letošnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo in izjemno zanimiva sogovornica, zaljubljena v mikrobiologijo, zlasti virologijo. V oddaji Naš gost smo izvedeli veliko o njenem zanimivem delu, ki se vedno začne v naravi in nadaljuje v laboratoriju. Odgovorila je tudi na vprašanje, kako ravna ob zavedanju, da so virusi del našega življenja.
Duhovna misel
Trije očetje so vsako leto šli obiskat blaženega Antona in dva izmed njih sta se pogovarjala z njim o odrešenju duše. Tretji pa je vedno molčal in ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Via positiva
Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, doktor farmacevtskih znanosti, do nedavnega dolgoletni redni profesor za področje farmacevtske biologije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in odličen poznavalec rastlin. Je sourednik knjige “Sodobna fitoterapija” in spletne strani Lačna Bučka. V poljudnem pogovoru je osvetlil vidika mešane in izključno rastlinske hrane. Ne trdi, poudari, da bi morali ta trenutek vsi na rastlinsko hrano. Kajti uživanje hrane ni samo fiziološko, je tudi psihološko dejanje. Iz prehranske vrednosti in vpliva hrane na zdravje človeka, pa absolutno drži, da je polnovredna rastlinska hrana za zdravje dobra izbira.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo ta konec tedna potekala 66. revija goriških pevskih zborov, Cecilijanka 2025. Prireja jo Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije. Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine, ob podpori Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine. Na odru se bo letos zvrstilo 12 zborov z Goriške, Tržaške in Slovenije. Občinstvo bo deležno pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Revija je letos posvečena Emilu Komelu ob 150. obletnici rojstva in Ubaldu Vrabcu ob 120. obletnici rojstva. V soboto se bo koncert začel ob 20.30, v nedeljo pa ob 17h. Vstop je prost. Slovenska duhovska zveza na Tržaškem pa vernike ob prazniku Matere Božje od zdravja vabi k sv. maši, ki bo jutri ob 16. uri v cerkvi Marije Velike. Maševal bo škofov vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomaž Kunaver ob sodelovanju združenega zbora ZCPZ in ob orgelski spremljavi Alenke Cergol.
Kulturni utrinki
V Kamniku bodo v petek 21. novembra ob 19. uri v dvorani frančiškanskega samostana predstavili knjigo, prvo pesniško zbirko skoraj neznane pesnice Mire Mokriške, kakor se je v psevdonimu podpisovala Anica Omejc Žemlja. Po 150 letih od njenega rojstva so se združeni v Inštitutu Mire Mokriške odločili, da ji dajo mesto, ki naj bi ji v literarni zgodovini pripadalo. Večer poezije in glasbe ob izidu njene knjige, sta nam predstavili prof. Nataša Hribar in študentka Lucija Baša.