V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
Za življenje
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.
Za življenje
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.
Za življenje
V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.
Za življenje
V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.
Za življenje
Na temo pričakovanj in razočaranj je bil z nami v studiu diakon in logoterapevt Matic Vidic.
Za življenje
Na temo pričakovanj in razočaranj je bil z nami v studiu diakon in logoterapevt Matic Vidic.
Za življenje
S Karlom Gržanom, duhovnikom, predavateljem in avtorjem več zelo odmevnih knjig, smo se pogovarjali o začetkih. Zakaj, če in kdaj, so začetki pomembni, kako vstopiti vanje, da ne postanejo samo »pobožna želja«? Potrebujejo premislek, vizijo in načrt? Ali pa so najboljši začetki spontani, ko sledimo glasu srca? Kako vemo, kdaj je čas za spremembe ter kateri začetki so smiselni? Življenje uči, da začeti na novo ni vedno najboljša rešitev, včasih je modreje nadaljevati, se potruditi, vložiti še več v že začeto.
Za življenje
S Karlom Gržanom, duhovnikom, predavateljem in avtorjem več zelo odmevnih knjig, smo se pogovarjali o začetkih. Zakaj, če in kdaj, so začetki pomembni, kako vstopiti vanje, da ne postanejo samo »pobožna želja«? Potrebujejo premislek, vizijo in načrt? Ali pa so najboljši začetki spontani, ko sledimo glasu srca? Kako vemo, kdaj je čas za spremembe ter kateri začetki so smiselni? Življenje uči, da začeti na novo ni vedno najboljša rešitev, včasih je modreje nadaljevati, se potruditi, vložiti še več v že začeto.
Za življenje
Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si
Za življenje
Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si
Za življenje
Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.
Za življenje
Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.
Za življenje
O praznikih, božiču in veliki noči sta premišljevala zakonca Perko, dr. Andrej in dr. Verena Perko.
Za življenje
O praznikih, božiču in veliki noči sta premišljevala zakonca Perko, dr. Andrej in dr. Verena Perko.
Za življenje
Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.
Za življenje
Pričakovanja, hrepenenja, kopičenje obveznosti, v službi zaključevanja do rokov in nujnost po lepo doživetih praznikih, se lahko obrne v upor. Mnogo ljudi toži nad pritiski pred prazničnimi dnevi. Kako se soočati s tovrstnimi napetostmi in nervozo, od kod jeza, ker vsemu prej omenjenemu nismo kos? Kaj se nam dogaja in kako si lahko pomagamo, da se to ne bi dogajalo? Kako lahko prepoznavamo stiske drug drugega, smo se pogovarjali z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico in pisateljico.
Za življenje
Za življenje, za danes in jutri
Sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj, namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih skupnostih. Za družinsko svetovanje, svetovanje na področju starševstva in vzgoje skrbita p. Christian Gostečnik, vodja Frančiškanskega družinskega centra, in priznani specialni pedagog Marko Juhant, tudi avtor več uspešnih knjig na temo vzgoje. Oddaje, namenjene zakoncem in spodbujanju graditve dobrega zakonskega odnosa, pripravljamo v sodelovanju z družinskimi terapevti. Teolog in vzgojitelj dr. Karel Gržan pa na prodoren in iskriv način svetuje pri medosebnih odnosih vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne življenjske razmere. Vsako peto soboto v mesecu pa se nam pridruži p. dr. Tadej Strehovec, mag. aplikativne etike, asistent pri katedri za moralno teologijo in bioetik, ki odpira vprašanja s področja evtanazije, medicinske in družinske etike ter druga.
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Več
Sol in luč
Kdo, če ne benediktinski pater Anselm Grün, lahko o desetih zapovedih razmišlja na svež in aktualen način. Pri zapovedih je namreč temeljno vprašanje, ali je ljubezen podlaga našega življenja. Brez ljubezni so zapovedi prazne, brez ljubezni tudi ne moremo izpolniti nobene zapovedi.
S temi besedami so pospremili na pot knjigo z naslovom Deset zapovedi pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je izšla.
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih.
Komentar tedna
Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.
Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Pred letošnjo Pustno Sobotno iskrico ste slišali misijonarko s. Vesno Hiti, ki je predstavila razmere v Srednjeafriški republiki in cilj našega dobrega dela na pustno soboto.
Karitas
Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Več