Is podcast
Post pride zato, da bi nas prebudil iz naše otopelosti. Kdor gleda navzven, sanja. Kdor pogleda vase, se prebudi, je zapisal Jung. V oddaji Za življenje smo pogledali v ostanke preteklosti, ki se želijo razrešiti v umu in telesu živečih. O vlogi podedovanih družinskih vzorcev - strahu, občutij in vedenj, ki ohranjajo krog trpljenja iz generacije v generacijo, je tekla beseda s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom in s poslušalci, ki so se oglasili v eter.
Post pride zato, da bi nas prebudil iz naše otopelosti. Kdor gleda navzven, sanja. Kdor pogleda vase, se prebudi, je zapisal Jung. V oddaji Za življenje smo pogledali v ostanke preteklosti, ki se želijo razrešiti v umu in telesu živečih. O vlogi podedovanih družinskih vzorcev - strahu, občutij in vedenj, ki ohranjajo krog trpljenja iz generacije v generacijo, je tekla beseda s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom in s poslušalci, ki so se oglasili v eter.
Post pride zato, da bi nas prebudil iz naše otopelosti. Kdor gleda navzven, sanja. Kdor pogleda vase, se prebudi, je zapisal Jung. V oddaji Za življenje smo pogledali v ostanke preteklosti, ki se želijo razrešiti v umu in telesu živečih. O vlogi podedovanih družinskih vzorcev - strahu, občutij in vedenj, ki ohranjajo krog trpljenja iz generacije v generacijo, je tekla beseda s frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom in s poslušalci, ki so se oglasili v eter.
Za življenje
Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju.
Za življenje
Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju.
Za življenje
Zakonca Perko sta se v pogovoru z Matejo Subotičanec dotaknila nasilnih dogodkov v Srbiji. Čeprav ni dobre razlage za tako tragedijo, sta skušala pokazati na vzroke.
Za življenje
Zakonca Perko sta se v pogovoru z Matejo Subotičanec dotaknila nasilnih dogodkov v Srbiji. Čeprav ni dobre razlage za tako tragedijo, sta skušala pokazati na vzroke.
Za življenje
Pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom v sklopu rednih sobotnih dopoldanskih oddaj o vzgoji in življenju prinaša razmišljanje o tem, kako vnašati več razcveta v naše odnose. Zakaj je nasilje v porastu, kako se o nasilju pogovarjati z otroki, plastičnim pištolam sploh lahko rečemo igrače, nevarnost računalniških igric, kdaj bo čas za samostojnost tridesetletnika, kako krepiti čustveno odpornost in še več boste slišali v tokratnem srečanju z Markom Juhantom.
Za življenje
Pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom v sklopu rednih sobotnih dopoldanskih oddaj o vzgoji in življenju prinaša razmišljanje o tem, kako vnašati več razcveta v naše odnose. Zakaj je nasilje v porastu, kako se o nasilju pogovarjati z otroki, plastičnim pištolam sploh lahko rečemo igrače, nevarnost računalniških igric, kdaj bo čas za samostojnost tridesetletnika, kako krepiti čustveno odpornost in še več boste slišali v tokratnem srečanju z Markom Juhantom.
Za življenje
V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?
Za življenje
V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?
Za življenje
Mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, je v pogovoru razmišljal, kako ostati zdrav v včasih bolnem socialnem okolju, kako premostiti nezaupanje, zakaj smo duševno podhranjeni in zakaj sta ljubezen in empatija ključni tudi na področju psihoterapije?
Za življenje
Mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, je v pogovoru razmišljal, kako ostati zdrav v včasih bolnem socialnem okolju, kako premostiti nezaupanje, zakaj smo duševno podhranjeni in zakaj sta ljubezen in empatija ključni tudi na področju psihoterapije?
Za življenje
V oddaji smo psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar vprašali, zakaj. Smo drugačni ljudje ali so se tako spremenili časi? Opredelila je razliko med izgorelostjo in depresijo ter pojasnila, da je pot do ozdravitve navadno dolga. Da je lahko uspešna, pa je s svojim klicem potrdil tudi poslušalec Tomaž, ki je sam izgorel, a ob ljubeči ženi ponovno zaživel. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.
Za življenje
V oddaji smo psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar vprašali, zakaj. Smo drugačni ljudje ali so se tako spremenili časi? Opredelila je razliko med izgorelostjo in depresijo ter pojasnila, da je pot do ozdravitve navadno dolga. Da je lahko uspešna, pa je s svojim klicem potrdil tudi poslušalec Tomaž, ki je sam izgorel, a ob ljubeči ženi ponovno zaživel. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.
Za življenje
Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?
Za življenje
Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?
Za življenje
Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje.
Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?
»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv?
Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«
Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.
Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni …
»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.«
Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični
»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«
Prazničnost ni nekaj naročenega
»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«
»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.«
Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?
»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«
Za življenje
Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje.
Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?
»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv?
Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«
Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.
Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni …
»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.«
Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični
»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«
Prazničnost ni nekaj naročenega
»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«
»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.«
Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?
»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«
Sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj, namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih skupnostih. Za družinsko svetovanje, svetovanje na področju starševstva in vzgoje skrbita p. Christian Gostečnik, vodja Frančiškanskega družinskega centra, in priznani specialni pedagog Marko Juhant, tudi avtor več uspešnih knjig na temo vzgoje. Oddaje, namenjene zakoncem in spodbujanju graditve dobrega zakonskega odnosa, pripravljamo v sodelovanju z družinskimi terapevti. Teolog in vzgojitelj dr. Karel Gržan pa na prodoren in iskriv način svetuje pri medosebnih odnosih vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne življenjske razmere. Vsako peto soboto v mesecu pa se nam pridruži p. dr. Tadej Strehovec, mag. aplikativne etike, asistent pri katedri za moralno teologijo in bioetik, ki odpira vprašanja s področja evtanazije, medicinske in družinske etike ter druga.
Duhovna misel
Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo … tako bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha (Izaija 55, 10-11).
Dogodki
Če bomo v teh dneh že sedli pred televizor, storimo to premišljeno in izberimo vsebino z namenom ... P. dr. Andraž Arko je diplomiral iz Gibsonovega filma Kristusov pasijon, doktoriral pa iz njegove pastoralne uporabnosti.
Globine
Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič.
Naš gost
Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj.
Od slike do besede
Aprila smo se poslovili od duhovnika Jožeta Zadravca, ki je za oddaje našega radia večkrat prispeval kakšen zapis. V oddaji Od slike do besede smo se spomnili nanj in na njegovo delo.
Kultura odnosov
Peti majski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov ter psihologinjo in terapevtko Silvo Matos. Tokrat je govorila o pasteh odnosov med ljudmi, med katere prav gotovo sodijo tudi predsodki ter manipulacije, nakazala pa je tudi nekaj rešitev in preventivnih ukrepov. vas zanima, katere so tri tipične lastnosti gasilcev? Prisluhnite oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Ko sem bil mlad jih niti nisem opazil. Preskakoval sem jih in jih celo namerno …