Is podcast
V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.
družba duhovnost izobraževanje kultura odnosi pogovor vzgoja svetovanje
V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.
V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.
družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgojasvetovanje
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Za življenje
O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.
Za življenje
V tokratni epizodi govorimo o otroških pričakovanjih, Miklavžu in darilih za otroke ter poudarjamo pomen brezpogojne ljubezni staršev. Razpravljamo tudi o vplivu preteklih generacij in travm na naslednje rodove ter pomenu postavljanja omejitev in iskanja pomoči. Zaključujemo s pozivom k povezovanju med prazniki in prenašanju družinskih zgodb.
Za življenje
V tokratni epizodi govorimo o otroških pričakovanjih, Miklavžu in darilih za otroke ter poudarjamo pomen brezpogojne ljubezni staršev. Razpravljamo tudi o vplivu preteklih generacij in travm na naslednje rodove ter pomenu postavljanja omejitev in iskanja pomoči. Zaključujemo s pozivom k povezovanju med prazniki in prenašanju družinskih zgodb.
Za življenje
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
Za življenje
V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja.
Za življenje
… in najhujše žalovanje tisto, ki se sploh še ni začelo, ker je “zamrznjeno v času in pogosto tudi prostoru. O izgubah, hvaležnosti, žalovanju smo tokrat govorili z našim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. V prvih novembrskih dneh se močneje dotikamo bistvenih sestavin našega bivanja: življenja, njegovega smisla in umiranja. Z mislijo in spominom na vse, ki so bili nekoč del našega življenja, pa jih danes ni več z nami, smo oblikovali oddajo v živo tudi s klici poslušalcev.
Za življenje
… in najhujše žalovanje tisto, ki se sploh še ni začelo, ker je “zamrznjeno v času in pogosto tudi prostoru. O izgubah, hvaležnosti, žalovanju smo tokrat govorili z našim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. V prvih novembrskih dneh se močneje dotikamo bistvenih sestavin našega bivanja: življenja, njegovega smisla in umiranja. Z mislijo in spominom na vse, ki so bili nekoč del našega življenja, pa jih danes ni več z nami, smo oblikovali oddajo v živo tudi s klici poslušalcev.
Za življenje
V sobotni oddaji Za življenje je pred prazniki vseh svetih in počitniškimi dnevi z nami Pavlina Finžgar, zakonska in družinska terapevtka stažistka iz Terapevtskega društva Družinski center Hiška v Kranju. Kar nekaj tematik bomo odprli - kako žalovati in odžalovati velike in male izgube v življenju, kako ustvariti varen in sočuten prostor, v katerem lahko živimo, predvsem pa smo se obrnili vase in potrdili dejstvo, da smo edina sprememba v svetu lahko prav mi, sami. Prisluhnite oddaji.
Za življenje
V sobotni oddaji Za življenje je pred prazniki vseh svetih in počitniškimi dnevi z nami Pavlina Finžgar, zakonska in družinska terapevtka stažistka iz Terapevtskega društva Družinski center Hiška v Kranju. Kar nekaj tematik bomo odprli - kako žalovati in odžalovati velike in male izgube v življenju, kako ustvariti varen in sočuten prostor, v katerem lahko živimo, predvsem pa smo se obrnili vase in potrdili dejstvo, da smo edina sprememba v svetu lahko prav mi, sami. Prisluhnite oddaji.
Za življenje
Oddaja Za življenje je bila izjemoma na sporedu ob 16.00, z nami je bil dr. Uroš Perko.
Za življenje
Oddaja Za življenje je bila izjemoma na sporedu ob 16.00, z nami je bil dr. Uroš Perko.
Za življenje
Z Alenko Rebula, ki skupaj z Josipo Prebeg ustvarjata Deželo Vera vase, smo v prepletu več vsebin, ki so odraz čutečega opazovanja, govorili o negi okolja, v katerem sta zaupanje in sprejetost. Prav slednja sta predpogoj za medsebojno ljubeče in spoštljivo ravnanje. Za varno življenje je treba najprej poznati svoje šibkosti.
Za življenje
Z Alenko Rebula, ki skupaj z Josipo Prebeg ustvarjata Deželo Vera vase, smo v prepletu več vsebin, ki so odraz čutečega opazovanja, govorili o negi okolja, v katerem sta zaupanje in sprejetost. Prav slednja sta predpogoj za medsebojno ljubeče in spoštljivo ravnanje. Za varno življenje je treba najprej poznati svoje šibkosti.
Za življenje
Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Govorili smo o tem, kako do notranje trdnosti in veselja do življenja, ki ga je premogel sv. Frančišek Asiški. Kakšno vlogo ima pri tem molitev in kako prav moliti? Kako so o tem razmišljali poslušalci, ki so poklicali v oddajo?
Za življenje
Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Govorili smo o tem, kako do notranje trdnosti in veselja do življenja, ki ga je premogel sv. Frančišek Asiški. Kakšno vlogo ima pri tem molitev in kako prav moliti? Kako so o tem razmišljali poslušalci, ki so poklicali v oddajo?
Sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj, namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih skupnostih. Za družinsko svetovanje, svetovanje na področju starševstva in vzgoje skrbita p. Christian Gostečnik, vodja Frančiškanskega družinskega centra, in priznani specialni pedagog Marko Juhant, tudi avtor več uspešnih knjig na temo vzgoje. Oddaje, namenjene zakoncem in spodbujanju graditve dobrega zakonskega odnosa, pripravljamo v sodelovanju z družinskimi terapevti. Teolog in vzgojitelj dr. Karel Gržan pa na prodoren in iskriv način svetuje pri medosebnih odnosih vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne življenjske razmere. Vsako peto soboto v mesecu pa se nam pridruži p. dr. Tadej Strehovec, mag. aplikativne etike, asistent pri katedri za moralno teologijo in bioetik, ki odpira vprašanja s področja evtanazije, medicinske in družinske etike ter druga.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2023 ob 05-ih
Lahko noč, moj angel
O ja, tudi smeti imajo svojega angela. To kar zavržemo … kar vržemo v koš … niso zgolj …
Komentar tedna
Vse bolj je očitno, kako nas levičarji, posebej katoličane, ponižujejo, ignorirajo, ne spoštujejo ustave, zakonov in poglabljajo razkol v narodu. Dialog v družbi je zamrl, sistematično se širi sovražnost. Državljanom v stiski: poplavljencem, upokojencem in drugim obrobnim vlada prepočasi zagotavlja najnujnejše za preživetje. Zakoni, uredbe in davki, ki jih sprejema, otežujejo delovanje gospodarskih ustanov, izključujejo pa vse, ki niso levičarji. Ukinila je prispevek za duhovnike in tako razglasila celo Cerkvene delavce za družbeno nekoristne. Levičarji ne marajo duhovnikov, a kakšna je oblast, ki ne mara določenih skupin?
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Naš pogled
Z vami bi rad delil nekaj misli in občutji, ki sem jih pri sebi zaznal v zadnjih dneh, tednih, mesecih pa jih, prosim, vzemite s ščepcem soli in kančkom humorja. Pred kratkim sem namreč praznoval rojstni dan, s katerim vstopam v zadnji razred letnika, ki mu danes radi rečejo nova dvajseta, pa so v resnici trideseta … in ja, recimo bobu bob; s te stopničke se štirica številke štirideset zdi vse večja in bolj resnična. Vem, nekateri boste odmahnili z roko ob tem, mladostniškem preštevanju let, a resnici na ljubo je slovo od mladosti lahko, menda predvsem za nas, moški del populacije, sila stresno obdobje. Kriza pač …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.