O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.

V tokratni epizodi govorimo o otroških pričakovanjih, Miklavžu in darilih za otroke ter poudarjamo pomen brezpogojne ljubezni staršev. Razpravljamo tudi o vplivu preteklih generacij in travm na naslednje rodove ter pomenu postavljanja omejitev in iskanja pomoči. Zaključujemo s pozivom k povezovanju med prazniki in prenašanju družinskih zgodb.

V pogovoru z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo ugotavljali, da se stvari v vzgoji vedno bolj zapletajo in da vstopamo v skrajnosti. Mnogi ne želijo sprejemati odgovornosti za svoja dejanja in iščejo izgovore. Starši se obnašajo pre-zaščitniško do otrok, obenem pa pričakujejo, da bodo otroci prevzeli odgovornost za svoja dejanja. Veliko staršev ne razume, da je pomembno postavljati meje, najti ravnotežje med individualizmom in tvorbo skupnosti. Otroci se učijo iz družinskega okolja in se obnašajo tako, kot vidijo pri starših. Pomembno je omogočiti otrokom, da doživijo zadovoljstvo ob opravljeni zanje zahtevni nalogi. Slovenci smo zelo tekmovalen narod, pozabili smo na pomembnost hobijev. Otroci se morajo zanimati za nekaj, kar zahteva njihov čas, ta interes dolgoročno prinese rezultate. Ko otroci ustvarijo izdelek, in ga ponosno pokažejo drugim, se pojavi trajen rezultat. To priznanje je nekaj posebnega.
Včasih se starši ne morejo ali nočejo posvetiti osnovnim šolskim stvarem, zato najemajo inštruktorje, da bi otroke naučili branja, računanja. Vendar je kljub vsem obveznostim pomembno, da starši preživijo čas s svojimi otroki in da se ukvarjajo z njimi. Odnos se ne gradi samo skozi kratke pogovore o šoli, ampak tudi skozi skupne dejavnosti in interakcije. Starši bi morali posvetiti dovolj časa otrokom, ne samo pri učenju, ampak tudi pri drugih domačih in gospodinjskih aktivnostih.
Otrok se uči iz praktičnih izkušenj, ne samo iz zgodb. Pomembno je, da otroku pokažemo, kako stvari delujejo v resničnem življenju. To so življenjske lekcije, ki otroka učijo organizacije, odgovornosti, razmišljanja in spraševanja. 

 

… in najhujše žalovanje tisto, ki se sploh še ni začelo, ker je “zamrznjeno v času in pogosto tudi prostoru. O izgubah, hvaležnosti, žalovanju smo tokrat govorili z našim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. V prvih novembrskih dneh se močneje dotikamo bistvenih sestavin našega bivanja: življenja, njegovega smisla in umiranja. Z mislijo in spominom na vse, ki so bili nekoč del našega življenja, pa jih danes ni več z nami, smo oblikovali oddajo v živo tudi s klici poslušalcev.

V sobotni oddaji Za življenje je pred prazniki vseh svetih in počitniškimi dnevi z nami Pavlina Finžgar, zakonska in družinska terapevtka stažistka iz Terapevtskega društva Družinski center Hiška v Kranju. Kar nekaj tematik bomo odprli - kako žalovati in odžalovati velike in male izgube v življenju, kako ustvariti varen in sočuten prostor, v katerem lahko živimo, predvsem pa smo se obrnili vase in potrdili dejstvo, da smo edina sprememba v svetu lahko prav mi, sami. Prisluhnite oddaji.

Oddaja Za življenje je bila izjemoma na sporedu ob 16.00, z nami je bil dr. Uroš Perko. 

Z Alenko Rebula, ki skupaj z Josipo Prebeg ustvarjata Deželo Vera vase, smo v prepletu več vsebin, ki so odraz čutečega opazovanja, govorili o negi okolja, v katerem sta zaupanje in sprejetost. Prav slednja sta predpogoj za medsebojno ljubeče in spoštljivo ravnanje. Za varno življenje je treba najprej poznati svoje šibkosti.  

Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Govorili smo o tem, kako do notranje trdnosti in veselja do življenja, ki ga je premogel sv. Frančišek Asiški. Kakšno vlogo ima pri tem molitev in kako prav moliti? Kako so o tem razmišljali poslušalci, ki so poklicali v oddajo?