Is podcast Alenka Rebula: Kar naredim iz svetlobe, razsvetljuje Is podcast
Alenka Rebula: Kar naredim iz svetlobe, razsvetljuje

V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje kultura odnosi pogovor vzgoja svetovanje

12. 12. 2020
Alenka Rebula: Kar naredim iz svetlobe, razsvetljuje

V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.

Nataša Ličen

VEČ ...|12. 12. 2020
Alenka Rebula: Kar naredim iz svetlobe, razsvetljuje

V decembru je duša slehernega polna pričakovanj in tihega hrepenenja. Kaj čakamo, po čem upamo, kaj si želimo? Seznam se lahko precej razlikuje, vendar je v nas tudi nekaj osnovnih, bistvenih hotenj. O slednjih smo govorili z Alenko Rebula Tuta, psihologinjo, katere pesniška in pisateljska misel je svojstvena, mila in sočutna.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorvzgojasvetovanje

Za življenje

VEČ ...|27. 5. 2023
Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

vzgoja duhovnost

Za življenje

Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

VEČ ...|27. 5. 2023
Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgoja duhovnost

Za življenje

VEČ ...|20. 5. 2023
Nasilje v družbi

Zakonca Perko sta se v pogovoru z Matejo Subotičanec dotaknila nasilnih dogodkov v Srbiji. Čeprav ni dobre razlage za tako tragedijo, sta skušala pokazati na vzroke.

Nasilje v družbi

Zakonca Perko sta se v pogovoru z Matejo Subotičanec dotaknila nasilnih dogodkov v Srbiji. Čeprav ni dobre razlage za tako tragedijo, sta skušala pokazati na vzroke.

vzgoja duhovnost

Za življenje

Nasilje v družbi

Zakonca Perko sta se v pogovoru z Matejo Subotičanec dotaknila nasilnih dogodkov v Srbiji. Čeprav ni dobre razlage za tako tragedijo, sta skušala pokazati na vzroke.

VEČ ...|20. 5. 2023
Nasilje v družbi

Zakonca Perko sta se v pogovoru z Matejo Subotičanec dotaknila nasilnih dogodkov v Srbiji. Čeprav ni dobre razlage za tako tragedijo, sta skušala pokazati na vzroke.

Mateja Subotičanec

vzgoja duhovnost

Za življenje

VEČ ...|13. 5. 2023
Marko Juhant: Vzgajamo samo in edino z zgledom. Besed ne slišijo, otroci opazijo naša dejanja.

Pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom v sklopu rednih sobotnih dopoldanskih oddaj o vzgoji in življenju prinaša razmišljanje o tem, kako vnašati več razcveta v naše odnose. Zakaj je nasilje v porastu, kako se o nasilju pogovarjati z otroki, plastičnim pištolam sploh lahko rečemo igrače, nevarnost računalniških igric, kdaj bo čas za samostojnost tridesetletnika, kako krepiti čustveno odpornost in še več boste slišali v tokratnem srečanju z Markom Juhantom.  

Marko Juhant: Vzgajamo samo in edino z zgledom. Besed ne slišijo, otroci opazijo naša dejanja.

Pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom v sklopu rednih sobotnih dopoldanskih oddaj o vzgoji in življenju prinaša razmišljanje o tem, kako vnašati več razcveta v naše odnose. Zakaj je nasilje v porastu, kako se o nasilju pogovarjati z otroki, plastičnim pištolam sploh lahko rečemo igrače, nevarnost računalniških igric, kdaj bo čas za samostojnost tridesetletnika, kako krepiti čustveno odpornost in še več boste slišali v tokratnem srečanju z Markom Juhantom.  

vzgoja duhovnost odnosi družba

Za življenje

Marko Juhant: Vzgajamo samo in edino z zgledom. Besed ne slišijo, otroci opazijo naša dejanja.

Pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom v sklopu rednih sobotnih dopoldanskih oddaj o vzgoji in življenju prinaša razmišljanje o tem, kako vnašati več razcveta v naše odnose. Zakaj je nasilje v porastu, kako se o nasilju pogovarjati z otroki, plastičnim pištolam sploh lahko rečemo igrače, nevarnost računalniških igric, kdaj bo čas za samostojnost tridesetletnika, kako krepiti čustveno odpornost in še več boste slišali v tokratnem srečanju z Markom Juhantom.  

VEČ ...|13. 5. 2023
Marko Juhant: Vzgajamo samo in edino z zgledom. Besed ne slišijo, otroci opazijo naša dejanja.

Pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom v sklopu rednih sobotnih dopoldanskih oddaj o vzgoji in življenju prinaša razmišljanje o tem, kako vnašati več razcveta v naše odnose. Zakaj je nasilje v porastu, kako se o nasilju pogovarjati z otroki, plastičnim pištolam sploh lahko rečemo igrače, nevarnost računalniških igric, kdaj bo čas za samostojnost tridesetletnika, kako krepiti čustveno odpornost in še več boste slišali v tokratnem srečanju z Markom Juhantom.  

Nataša Ličen

vzgoja duhovnost odnosi družba

Za življenje

VEČ ...|6. 5. 2023
Ali bo moj vnuk hodil v Cerkev?

V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?

Ali bo moj vnuk hodil v Cerkev?

V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?

vzgoja duhovnost družba odnosi nasilje stari starši vera

Za življenje

Ali bo moj vnuk hodil v Cerkev?

V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?

VEČ ...|6. 5. 2023
Ali bo moj vnuk hodil v Cerkev?

V obdobju prvih svetih obhajil in birm smo se dotaknili vprašanja prenosa vere na otroke. Za mnoge stare starše je to vprašanje zelo aktualno in boleče, saj njihovi otroci vero doživljajo na svoj način, zato tudi na podeljevanje zakramentov gledajo drugače kot njihovi starši. Z nami je bil v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, oddajo pa smo začeli z ozadji tragičnih strelskih dogodkov v Srbiji. Kako razumeti nerazumna dejanja in kje smo zgrešili v vzgoji?

Radio Ognjišče

vzgoja duhovnost družba odnosi nasilje stari starši vera

Za življenje

VEČ ...|29. 4. 2023
Mag. Miran Možina: Vsak potrebuje tudi čas, ko samo smo, ko smo v prostem teku.

Mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, je v pogovoru razmišljal, kako ostati zdrav v včasih bolnem socialnem okolju, kako premostiti nezaupanje, zakaj smo duševno podhranjeni in zakaj sta ljubezen in empatija ključni tudi na področju psihoterapije?

Mag. Miran Možina: Vsak potrebuje tudi čas, ko samo smo, ko smo v prostem teku.

Mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, je v pogovoru razmišljal, kako ostati zdrav v včasih bolnem socialnem okolju, kako premostiti nezaupanje, zakaj smo duševno podhranjeni in zakaj sta ljubezen in empatija ključni tudi na področju psihoterapije?

vzgoja duhovnost odnosi družba svetovanje pogovor

Za življenje

Mag. Miran Možina: Vsak potrebuje tudi čas, ko samo smo, ko smo v prostem teku.

Mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, je v pogovoru razmišljal, kako ostati zdrav v včasih bolnem socialnem okolju, kako premostiti nezaupanje, zakaj smo duševno podhranjeni in zakaj sta ljubezen in empatija ključni tudi na področju psihoterapije?

VEČ ...|29. 4. 2023
Mag. Miran Možina: Vsak potrebuje tudi čas, ko samo smo, ko smo v prostem teku.

Mag. Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, je v pogovoru razmišljal, kako ostati zdrav v včasih bolnem socialnem okolju, kako premostiti nezaupanje, zakaj smo duševno podhranjeni in zakaj sta ljubezen in empatija ključni tudi na področju psihoterapije?

Nataša Ličen

vzgoja duhovnost odnosi družba svetovanje pogovor

Za življenje

VEČ ...|22. 4. 2023
Vedno več ljudi je izgorelih

V oddaji smo psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar vprašali, zakaj. Smo drugačni ljudje ali so se tako spremenili časi? Opredelila je razliko med izgorelostjo in depresijo ter pojasnila, da je pot do ozdravitve navadno dolga. Da je lahko uspešna, pa je s svojim klicem potrdil tudi poslušalec Tomaž, ki je sam izgorel, a ob ljubeči ženi ponovno zaživel. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.

Vedno več ljudi je izgorelih

V oddaji smo psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar vprašali, zakaj. Smo drugačni ljudje ali so se tako spremenili časi? Opredelila je razliko med izgorelostjo in depresijo ter pojasnila, da je pot do ozdravitve navadno dolga. Da je lahko uspešna, pa je s svojim klicem potrdil tudi poslušalec Tomaž, ki je sam izgorel, a ob ljubeči ženi ponovno zaživel. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.

vzgoja družba odnosi

Za življenje

Vedno več ljudi je izgorelih

V oddaji smo psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar vprašali, zakaj. Smo drugačni ljudje ali so se tako spremenili časi? Opredelila je razliko med izgorelostjo in depresijo ter pojasnila, da je pot do ozdravitve navadno dolga. Da je lahko uspešna, pa je s svojim klicem potrdil tudi poslušalec Tomaž, ki je sam izgorel, a ob ljubeči ženi ponovno zaživel. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.

VEČ ...|22. 4. 2023
Vedno več ljudi je izgorelih

V oddaji smo psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar vprašali, zakaj. Smo drugačni ljudje ali so se tako spremenili časi? Opredelila je razliko med izgorelostjo in depresijo ter pojasnila, da je pot do ozdravitve navadno dolga. Da je lahko uspešna, pa je s svojim klicem potrdil tudi poslušalec Tomaž, ki je sam izgorel, a ob ljubeči ženi ponovno zaživel. Prisluhnite zanimivemu pogovoru.

Mateja Feltrin Novljan

vzgoja družba odnosi

Za življenje

VEČ ...|15. 4. 2023
Smo kristjani res vstajenjski?

Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?

Smo kristjani res vstajenjski?

Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?

vzgoja duhovnost družba odnosi

Za življenje

Smo kristjani res vstajenjski?

Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?

VEČ ...|15. 4. 2023
Smo kristjani res vstajenjski?

Zakonca Ruparčič sta govorila o tem, kako vsebino velike noči razložiti otrokom. Kako razumejo otroci smrt? Kaj pa vstajenje, odrešenje? In kako se odrasli spopadamo s krivdo?

Mateja Subotičanec

vzgoja duhovnost družba odnosi

Za življenje

VEČ ...|8. 4. 2023
Alenka Rebula: Od drugih bi radi ljubezen, sprejetost, dobro ... Dajemo mi vse to drugim?

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. 

Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?

»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? 

Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«

Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.

Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … 

»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« 

Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični

»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«

Prazničnost ni nekaj naročenega

»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«

»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« 

Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?

»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

Alenka Rebula: Od drugih bi radi ljubezen, sprejetost, dobro ... Dajemo mi vse to drugim?

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. 

Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?

»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? 

Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«

Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.

Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … 

»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« 

Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični

»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«

Prazničnost ni nekaj naročenega

»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«

»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« 

Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?

»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

vzgoja odnosi pogovor

Za življenje

Alenka Rebula: Od drugih bi radi ljubezen, sprejetost, dobro ... Dajemo mi vse to drugim?

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. 

Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?

»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? 

Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«

Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.

Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … 

»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« 

Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični

»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«

Prazničnost ni nekaj naročenega

»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«

»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« 

Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?

»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

VEČ ...|8. 4. 2023
Alenka Rebula: Od drugih bi radi ljubezen, sprejetost, dobro ... Dajemo mi vse to drugim?

Alenka Rebula: Življenje ni načrt. Preseneča. Povsod in kar naprej se bo dogajalo, česar si ne želimo. Naučimo se loviti ravnovesje. 

Dobro se je naravnavati na naravo, to dogajanje je organsko in nas vedno zajame. Živa bitja smo, del narave. Pomembno je opazovati globlje, ker videz, tudi pri naravi, včasih vara. Vidimo zunanjo podobo, ne vidimo pa kaj se dogaja v globini. Kako si bomo zagotovili, da nobeno jutro ne bomo slabe volje, da nas ne bo spodneslo, se ne bomo sprli in tega prinesli domov, nas ne bodo presenetili spomini, … kako naj bi vedeli, da iz nas ne bo prišlo nekaj, kar lahko drugega prizadene in iz drugega, kar nas?

»Popolnoma nerealna zahteva, življenje ne gre po nekem načrtu, v katerem bo vse streglo nam in nam prihajalo naproti. To je iluzija, ki jo ustvarja svet trženja. Kupite idealno življenje za vsa področja bivanja. Če verjamem da se lahko izognemo realnosti, zahtevnosti življenja, postanemo ranjeni na vsakem koraku, ker to se ne dogaja, in začnemo iskati krivca. Mi smo naredili vse, kdo je kriv? 

Življenje je zahteven podvig, na vsakem koraku je kakšno presenečenje, povsod in stalno se nam bo dogajalo, da se ne bo zgodilo, kar si želimo in vedno bo treba iskati način, da ulovimo ravnovesje.«

Ljudje pri pomladi vidimo predvsem brstenje, cvetenje, vidimo silo in udarno moč rasti. Zdi se, da je to skladno tudi z našimi življenji, da gremo tudi mi v udarnost, v spremembe, v prodor. Brez obzira bi lahko rekli, kar tako, ker je pač potrebna sprememba, vržemo vse v zrak.

Radi bi vse, vedno. Pa mi?, smo vedno prijazni, sočutni … 

»Čistimo žimnice, povlečemo vse iz omar, da bo čisto … , in mislimo, da gre tako tudi pri človeku. V resnici je pri pomladi tudi drugi vidik, vsak poganjek, ki ga vidimo na veji, je izjemno ranljiv. Vsak cvet je ranljiv, če pride slana pomladi, uniči možnost dozorevanja sadov. Rastlinice, ki premagajo zimo in hlad so po drugi strani zelo občutljive, če jih odtrgamo in damo v vazo, zelo hitro uvenejo. To je drugi vidik pomladi, ranljiv, ki nakazuje, da je na začetku potreben rahel dotik, zato da, tisto kar se pokaže, ohrani svojo vitalnost. Potrebuje varovanje in podporo v zorenju. Pomladno zaletavanje je zato lahko ravno nasprotno od tega, kar se zdi, ni življenje, ki zmaguje, ampak je lahko naša nestrpnost.« 

Življenje ima veliko obrazov in vsi so resnični

»Silovitost pomladi je le navidezna. S seboj vedno nosi nekaj kar je že dolgo v pripravi in dozoreva, ni nekaj kar nas popolno preseneti. Pojdimo počasi v pomlad. Preden se popek na drevesu odpre, je bilo prej že marsikaj narejeno. Življenjska moč je velika in silovita, a postopna. Če se nam zdi, da smo otrpli, zastali, je nekaj zadržano, lahko to počasi in varno spuščamo, in vidimo, da mogoče res zmoremo kaj več. Kdor skoči, takoj iz zime v pomlad, se prehladi. Počasno izpostavljanje soncu in nihanje vremena, učita ravnovesja v življenju. V težave nas običajno spravlja zasidranost v eno stvar in v njej vztrajamo, se je oprimemo in ne zaupamo življenju, da bo zanihalo vstran.«

Prazničnost ni nekaj naročenega

»Ne usmerimo se v umetne cilje, ki od mene nekaj zahtevajo, z njimi tekmujemo z ostalimi. Zmaga življenja se dogaja vsak dan, pomeni da vsak trenutek znam ujeti tisti del dogajanja, ki oživlja mene in druge. Moč miru je velika in moč majhnega je neizmerna. To je tudi krščansko sporočilo.«

»Sposobnost odgovarjanja na udarce, na vse tisto kar povezujemo z idejo smrti, je skupek sposobnosti. Ena je, da nimam zahteve odločanja o vsem, da gre po moje. To je eden od virov trpljenja. Hočem biti vladar življenja, svojega in drugih. Modrost življenja, ki nas preizkuša, daje in jemlje, je, na kar bi se lahko naslonili in zaupali, da se dogajajo stvari, ki imajo smisel in bi ga v sebi tudi poiskali. Tega ne moremo narediti brez skromnosti, ob prepričanju da vse vemo. Napuh, naša objestnost je eden od velikih virov trpljenja.« 

Kdaj ustvarjamo smrt, uničenje? Rušim ali ustvarjam?

»So dogodki; naš odziv nanje pa je lahko tisti, ki kliče v življenje in ga podpira, ali pa je tisti, ki ustvarja uničenje. V naravi težko vidimo uničevanje, vsaka stvar v naravi se spremeni v novo življenje, v človeku pa ne. Pri nas je zraven tudi svobodna volja. Mi se odločimo. Kdor ima občutek, da je veliko smrti v njegovem življenju, lahko pogleda koliko sodeluje v preobrazbi smrti v življenje, koliko pa se je opredelil za tisto, kar je tipično človeško, s čimer ustvarja občutek obupanosti? Pri Veliki noči gre po mojem ravno zato, da se človek odloči, tisto kar se zdi končano in izgubljeno postane nekaj drugega, to lahko naredimo.«

Nataša Ličen

vzgoja odnosi pogovor

Za življenje

Sklop svetovalnih in izobraževalnih oddaj, namenjenih staršem, družinam in posameznikom, saj posegajo na vsa področja življenja v družini in v ostalih skupnostih. Za družinsko svetovanje, svetovanje na področju starševstva in vzgoje skrbita p. Christian Gostečnik, vodja Frančiškanskega družinskega centra, in priznani specialni pedagog Marko Juhant, tudi avtor več uspešnih knjig na temo vzgoje. Oddaje, namenjene zakoncem in spodbujanju graditve dobrega zakonskega odnosa, pripravljamo v sodelovanju z družinskimi terapevti. Teolog in vzgojitelj dr. Karel Gržan pa na prodoren in iskriv način svetuje pri medosebnih odnosih vseh vrst. V oddajah imajo poslušalci priložnost zastavljati vprašanja in dobiti odgovore na konkretne življenjske razmere. Vsako peto soboto v mesecu pa se nam pridruži p. dr. Tadej Strehovec, mag. aplikativne etike, asistent pri katedri za moralno teologijo in bioetik, ki odpira vprašanja s področja evtanazije, medicinske in družinske etike ter druga.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|26. 5. 2023
Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

Pokopljimo mrtve in živimo v miru!

Obletnice v maju in juniju so nedoumljiva kalvarija in tragedija slovenskega naroda, nekaj kar se ne da misliti, kot bi dejal Justin Stanovnik. Po trpljenju in smrtnih grozotah vojne in revolucije so rodni bratje in sestre še maščevalno in genocidno dvignili roke nad svoje nedolžne sorojake. Večina jih je še vedno zasutih po breznih, jamah in drugih moriščih širom naše domovine. Tesne vezi rodov in družin so bile pretrgane, revolucija je izrezala del naroda, več kot deset tisoč pa jih še pahnila v begunstvo. Narodni razkol je tragično zaznamoval storilce in žrtve ter njihove potomce. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Za življenje

VEČ ...|27. 5. 2023
Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 5. 2023
Klaretinec p. Branko Cestnik

Govorili smo o ukinjenem spominskem dnevu žrtev komunizma; vprašali smo se, zakaj se zanikanje povojnega genocida nad Slovenci vedno ponavlja. Prav tako pa smo se dotaknili tragičnih dogodkov medvrstniškega nasilja, ki nam sporočajo tudi to, kako nujna je ponovna refleksija o vzgoji.

Klaretinec p. Branko Cestnik

Govorili smo o ukinjenem spominskem dnevu žrtev komunizma; vprašali smo se, zakaj se zanikanje povojnega genocida nad Slovenci vedno ponavlja. Prav tako pa smo se dotaknili tragičnih dogodkov medvrstniškega nasilja, ki nam sporočajo tudi to, kako nujna je ponovna refleksija o vzgoji.

Jože Bartolj

politikazgodovina

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023nagovor

Doživetja narave

VEČ ...|26. 5. 2023
Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Kako je stati na strehi sveta in kaj ponuja Poljanska dolina?

29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).

 

Blaž Lesnik

Everest70 letSlovenci na EverestuTavčarjevo letoDvorec Visokosirarstvo PustotniknaravaPoljanska dolina

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

7. dan: Misijonski pogovor – Kaj nam je storiti?

Svet v katerem smo je minljiv. Minevanje pomeni propadanje, to pa neizogibno pomeni bolečino. Kot da to dejstvo ni dovolj, si bolečine zadajamo še drug drugemu. Smisel človeka je, da na bolečino odgovori z ljubeznijo in tako počasi iz nezanimivega kamna oblikuje biser. Vsakokrat, ko ta smisel skušamo obrniti drugače, človek zadane ob zid. Tako tudi sedaj. Vse to je tako ali drugače zapisano v Svetem pismu, vendar ga je zahtevno brati. Sveto Pismo torej ni »Navodilo za uporabo.« O tem smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023nagovor

Rožni venec

VEČ ...|28. 5. 2023
Častitljivi del dne 28. 5.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Častitljivi del dne 28. 5.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 5. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|27. 5. 2023
Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

Jasna Kogoj

Naša gostja prihaja iz Ročinja, življenjska pot jo je vodila tudi v Rim in v Francijo, napisala je več knjig, med drugim tudi o Božjem služabniku Antonu Strletu, ki smo jo na radiu že predstavili. V oddaji je govorila o poti, ki jo je prehodila. To je s. Jasna Kogoj. 

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|27. 5. 2023
Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Izzivi ob zaključku šolskega leta

Tokrat smo v oddaji Za življenje gostili dr. Andrejo Poljanec, spregovorila je o izzivih ob zaključku šolskega leta, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost