Is podcast
Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.
Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.
Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.
V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Pogledali smo na Japonsko, kjer približno leto dni živi in raziskuje dr. Tina Škorjanc. Sogovornica je Slovenijo za daljše obdobje prvič zapustila že pri svojih osemnajstih, ko se je odpravila na študij v Združene arabske emirate. Pozneje je študirala in raziskovalno delovala še v Argentini in Združenih državah Amerike, za krajše obdobje pa tudi v Šanghaju in Sydneyu. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, japonskih mestih in naravi ter njenih prebivalcih.
Pogledali smo na Japonsko, kjer približno leto dni živi in raziskuje dr. Tina Škorjanc. Sogovornica je Slovenijo za daljše obdobje prvič zapustila že pri svojih osemnajstih, ko se je odpravila na študij v Združene arabske emirate. Pozneje je študirala in raziskovalno delovala še v Argentini in Združenih državah Amerike, za krajše obdobje pa tudi v Šanghaju in Sydneyu. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, japonskih mestih in naravi ter njenih prebivalcih.
Gostili smo Nastjo Grašič, ki je Slovenijo za daljše obdobje zapustila že, ko se je odpravila na študij v Avstrijo. Pozneje je živela še v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. Prestolnica Tajvana pa je zdaj njen dom že približno tri leta. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja, študija in dela v tujini, pa tudi o zanimivostih Tajpeja.
Gostili smo Nastjo Grašič, ki je Slovenijo za daljše obdobje zapustila že, ko se je odpravila na študij v Avstrijo. Pozneje je živela še v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. Prestolnica Tajvana pa je zdaj njen dom že približno tri leta. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja, študija in dela v tujini, pa tudi o zanimivostih Tajpeja.
Gostili smo Moniko Kujala, ki se je po študiju odpravila na Finsko, kjer je sprva delala kot varuška, v tem času spoznala bodočega moža, zdaj pa z družino tam živi že 13 let. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini, finski družbi in naravi, pa tudi o tem, kaj najbolj pogreša v povezavi s Slovenijo.
Gostili smo Moniko Kujala, ki se je po študiju odpravila na Finsko, kjer je sprva delala kot varuška, v tem času spoznala bodočega moža, zdaj pa z družino tam živi že 13 let. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini, finski družbi in naravi, pa tudi o tem, kaj najbolj pogreša v povezavi s Slovenijo.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Grožnja z Afriško prašičjo kugo se umirja, precej bolj pereča pa je nevarnost ptičje gripe. To zadnje mesece diagnosticirajo pri prostoživečih pticah tudi na različnih koncih Slovenije, danes pa se izteka tudi rok, do katerega so vse t.i. komercialne reje prašičev in perutnine dolžne pripraviti načrt biovarnosti.
Več o vsem tem ste lahko slišali v današnji oddaji. Z nami je bila mag. Breda Hrovatin z Uprave za Varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Pred nedeljo Svete družine smo pokukali v praznični utrip družine Gregorja in Darije Ovsenik, ki na kmetiji pr Odéms v Predosljah pri Kranju prideluje seneno mleko in mlečne izdelke, po katerih slovijo daleč naokoli.
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.
Naša gostja je bila zdravnica, kmetica in sirarka Eva Vrevc s kmetije Pr Matevž iz Škofje Loke. Predstavila je način, kako sama pristopa k vodenju zapiskov in evidenc na kmetiji. V drugem delu pa ste slišali povzetek predavanja Erika Margana projektnega sodelavca na Institutu Jožef Stefan na odddelku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev o CO2 kot plinu življenja.
V zadnji oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila z nami zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. in pa predsednica pobude Prebudimo Slovenijo prof. Vlasta Doležal Rus. Ocenila sta leto 2024, razmišljala o minulem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknili smo se tudi dvojnih meril slovenske politike in ukinitve ugovora vesti za farmacevte. Za konec pa smo zastavili tudi vprašanje ali je ob 80-letnici konca druge svetovne vojne izvedljivo pokopati vse žrtve?
Poročali smo o predstavitvi knjige Pesemsko izročilo Kočevske, ki jo je uredila dr. Anja Moric. S to knjigo je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku.
Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.