Is podcast
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Nastjo Grašič, ki je Slovenijo za daljše obdobje zapustila že, ko se je odpravila na študij v Avstrijo. Pozneje je živela še v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. Prestolnica Tajvana pa je zdaj njen dom že približno tri leta. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja, študija in dela v tujini, pa tudi o zanimivostih Tajpeja.
Gostili smo Nastjo Grašič, ki je Slovenijo za daljše obdobje zapustila že, ko se je odpravila na študij v Avstrijo. Pozneje je živela še v Hongkongu, na Tajvanu in v Španiji. Prestolnica Tajvana pa je zdaj njen dom že približno tri leta. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja, študija in dela v tujini, pa tudi o zanimivostih Tajpeja.
Gostili smo Moniko Kujala, ki se je po študiju odpravila na Finsko, kjer je sprva delala kot varuška, v tem času spoznala bodočega moža, zdaj pa z družino tam živi že 13 let. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini, finski družbi in naravi, pa tudi o tem, kaj najbolj pogreša v povezavi s Slovenijo.
Gostili smo Moniko Kujala, ki se je po študiju odpravila na Finsko, kjer je sprva delala kot varuška, v tem času spoznala bodočega moža, zdaj pa z družino tam živi že 13 let. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini, finski družbi in naravi, pa tudi o tem, kaj najbolj pogreša v povezavi s Slovenijo.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gostili smo Tamaro Sadar, ki jo je življenje pred osmimi leti poneslo v svet. Poletela je na drugi konec sveta in se v Sydneyu vkrcala na križarko, kjer se je zaposlila in dela še danes. Tam je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, s katero si želita v prihodnosti ustvariti skupno prihodnost nekje na kopnem. V oddaji je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Gostili smo Tamaro Sadar, ki jo je življenje pred osmimi leti poneslo v svet. Poletela je na drugi konec sveta in se v Sydneyu vkrcala na križarko, kjer se je zaposlila in dela še danes. Tam je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, s katero si želita v prihodnosti ustvariti skupno prihodnost nekje na kopnem. V oddaji je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Z Alenko Rebula, priljubljeno psihologinjo, predavateljico, pesnico in avtorico več knjig. Številne so izšle v soavtorstvu z Josipo Prebeg. Ob Tednu otroka smo govorili o pomenu otroštva. Vsak otrok je nepopisan list, to spomni in nalaga odgovornost slehernemu odraslemu, da s svojimi dejanji, odzivi, spodbudami, zgledi, morebitnimi zmotami in nepravilnim razumevanjem otroka in njegovega doživljanja, puščamo svoje odtise in z njimi sooblikujemo otroka.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Prebrali smo nekaj odlomkov izknjige »Najti notranji mir«, Anselma Grüna. Izšla je pri ZaložbiOgnjišče, za tokrat pa smo izbrali misli iz Uvoda, ter iz petega inenajstega poglavja z naslovoma: »Sam prevzemi odgovornost inspodbujaj življenjske možnosti drugih« in »Sooči se s svojimistrahovi, ne zatajuj jih – spremeni jih v življenjsko moč.«
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.