Is podcast
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Gostili smo Klaro Selšek, ki se je pred približno dvema letoma preselila na Dansko. Sogovornica trenutno živi v kraju Odense, kjer se je rodil znani pisatelj in pesnik Hans Christian Andersen. V oddaji je spregovorila o tamkajšnji naravi in družbi, socialnih pravicah, pa tudi samem delu in življenju v tujini.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.
Pogledali smo v Južno Korejo, kjer je več kot leto živela Tjaša Salobir. V oddaji je spregovorila o omenjeni izkušnji življenja v tujini, tamkajšnjih mestih in naravi, prepletanju tradicije in modernega, pa tudi ljudeh, ki precejšen del dneva preživijo v službah, za družino pa jim ostane bistveno manj časa.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gostili smo Tamaro Sadar, ki jo je življenje pred osmimi leti poneslo v svet. Poletela je na drugi konec sveta in se v Sydneyu vkrcala na križarko, kjer se je zaposlila in dela še danes. Tam je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, s katero si želita v prihodnosti ustvariti skupno prihodnost nekje na kopnem. V oddaji je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Gostili smo Tamaro Sadar, ki jo je življenje pred osmimi leti poneslo v svet. Poletela je na drugi konec sveta in se v Sydneyu vkrcala na križarko, kjer se je zaposlila in dela še danes. Tam je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, s katero si želita v prihodnosti ustvariti skupno prihodnost nekje na kopnem. V oddaji je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.
V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.
Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.