V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.
V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.
V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Helen Senko, Belorusinjo, ki se je pred slabim desetletjem z družino preselila v Slovenijo. Omenjeno odločitev je sprejela, zaradi slabih razmer in želje po svobodnejšem življenju. V oddaji je spregovorila o selitvi ter izkušnji življenja v Sloveniji in Belorusiji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Helen Senko, Belorusinjo, ki se je pred slabim desetletjem z družino preselila v Slovenijo. Omenjeno odločitev je sprejela, zaradi slabih razmer in želje po svobodnejšem življenju. V oddaji je spregovorila o selitvi ter izkušnji življenja v Sloveniji in Belorusiji.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo gostili nogometaša nigerijskih korenin, ki ga je v Slovenijo pripeljala najbolj priljubljena igra na svetu, tukaj se je zaljubil in si ustvaril družino, nogometna pot pa ga je vodila v Turčijo. V oddaji je spregovorila tudi njegova življenjska sopotnica Nina, ki mu je precej pomagala pri navajanju na življenje v Sloveniji. Bede Amarachi Osuji je v Sloveniji igral pri Gorici in Kopru, pred tem pa je bil na Madžarskem.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo gostili nogometaša nigerijskih korenin, ki ga je v Slovenijo pripeljala najbolj priljubljena igra na svetu, tukaj se je zaljubil in si ustvaril družino, nogometna pot pa ga je vodila v Turčijo. V oddaji je spregovorila tudi njegova življenjska sopotnica Nina, ki mu je precej pomagala pri navajanju na življenje v Sloveniji. Bede Amarachi Osuji je v Sloveniji igral pri Gorici in Kopru, pred tem pa je bil na Madžarskem.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Marijo Leskovec, laiško misijonarko, ki je uresničitev svojega prostovoljstva našla v pomoči pomoči potrebnim v Indiji, kamor je prvič odšla že leta 1995. V to poslanstvo jo je vpeljal misijonski krožek na ljubljanski Teološki fakulteti, pridobljeno znanje in izkušnje pa je pozneje bila vedno pripravljena deliti z mladimi. V oddaji je spregovorila o svojem delu v misijonih, zlasti v Indiji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Marijo Leskovec, laiško misijonarko, ki je uresničitev svojega prostovoljstva našla v pomoči pomoči potrebnim v Indiji, kamor je prvič odšla že leta 1995. V to poslanstvo jo je vpeljal misijonski krožek na ljubljanski Teološki fakulteti, pridobljeno znanje in izkušnje pa je pozneje bila vedno pripravljena deliti z mladimi. V oddaji je spregovorila o svojem delu v misijonih, zlasti v Indiji.

Komentar tedna
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.
Naš pogled
Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Doživetja narave
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj dela narobe pri pripravi ajdovega kruha. Večkrat ga premeša in lepo vzhaja, ko pa ga damo v pečico, se sesede skorja, je lepo zapečena sredica, pa kot bi bila surova. Sestra Nikolina je svetovala, naj ajdovi moki doda še malo pšenične (krušne ali bele) ali pirine moke (razmerje 3 : 1). Ajdovo moko je treba popariti s slano vodo, da dobi kot en suhi žganec. V jamico strese še pšenično ali pirino moko, doda kvas in pusti da vzhaja. Nato meša, po žlicah še dodaja tekočino (voda, mleko, sirotka), doda še 2 žlici maščobe. Testo bo zelo lepljivo. Treba ga je temeljito pregnesti, da ga čim bolj obdelamo, da postane mehko. S pomočjo kartice testo postrga s sten posode, očisti še roke in čez skledo pokrije s prtom. Vzhaja do podvojene količine, nato ga lahko še enkrat pregnete (z mokrimi rokami bo bolje) ali pa ga že da v škatlast model – na dno damo peki papir. Če ga nalagamo v plasteh, lahko vmes potresemo grobo narezane orehe ali drugo zrnje. V modelu naj bo do polovice višine, saj znova vzhaja. Vmes segrejemo pečico, da bo vročina lepo zajela testo. Peče se približno 40 minut. V nadaljevanju je svoj recept za ajdov kruh z nami delila še ena poslušalka. Ta pa pripravlja kruh z dodatkom navadnega tekočega jogurta.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.