Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Andrej Šinko

družbapogovor

13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Andrej Šinko

VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Andrej Šinko

družbapogovor

VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrija tujina

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.
VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrija tujina

VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

družba pogovor Češka Anita Gregorec

Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.
VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

družba pogovor Češka Anita Gregorec

VEČ ...|8. 9. 2019
V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.
V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.

Helena Križnik

pogovor izobraževanje

V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.
VEČ ...|8. 9. 2019
V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.

Helena Križnik

pogovor izobraževanje

VEČ ...|11. 8. 2019
Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.
Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

Andrej Šinko

družba info mladi

Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.
VEČ ...|11. 8. 2019
Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

Andrej Šinko

družba info mladi

VEČ ...|14. 7. 2019
Sara Jevtič, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.
Sara Jevtič, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.

Andrej Šinko

družba svetovanje odnosi

Sara Jevtič, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.
VEČ ...|14. 7. 2019
Sara Jevtič, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.

Andrej Šinko

družba svetovanje odnosi

VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Alen Salihović

družba pogovor

Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.
VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Alen Salihović

družba pogovor

VEČ ...|9. 6. 2019
Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.
Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.

Andrej Šinko

družba odnosi pogovor

Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.

Andrej Šinko

družba odnosi pogovor

VEČ ...|12. 5. 2019
Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družba pogovor

Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
VEČ ...|12. 5. 2019
Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Andrej Šinko

družba pogovor

Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.
VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Andrej Šinko

družba pogovor

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.
VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|10. 3. 2019
Teodora Kuhanec, Slovenka v Berlinu
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.
Teodora Kuhanec, Slovenka v Berlinu
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.

Andrej Šinko

družba pogovor

Teodora Kuhanec, Slovenka v Berlinu
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.
VEČ ...|10. 3. 2019
Teodora Kuhanec, Slovenka v Berlinu
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|10. 2. 2019
Matej Žontar, Slovenec na Poljskem
V tokratni oddaji z Ljudmi na poti smo gostili Mateja Žontarja. Slovenca, ki si prihodnost ustvarja na Poljskem. Spregovoril je oodločitvi za selitev, doživljanju Poljakov in države, svojih načrtih ter nekaterih drugih temah.
Matej Žontar, Slovenec na Poljskem
V tokratni oddaji z Ljudmi na poti smo gostili Mateja Žontarja. Slovenca, ki si prihodnost ustvarja na Poljskem. Spregovoril je oodločitvi za selitev, doživljanju Poljakov in države, svojih načrtih ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

družba pogovor

Matej Žontar, Slovenec na Poljskem
V tokratni oddaji z Ljudmi na poti smo gostili Mateja Žontarja. Slovenca, ki si prihodnost ustvarja na Poljskem. Spregovoril je oodločitvi za selitev, doživljanju Poljakov in države, svojih načrtih ter nekaterih drugih temah.
VEČ ...|10. 2. 2019
Matej Žontar, Slovenec na Poljskem
V tokratni oddaji z Ljudmi na poti smo gostili Mateja Žontarja. Slovenca, ki si prihodnost ustvarja na Poljskem. Spregovoril je oodločitvi za selitev, doživljanju Poljakov in države, svojih načrtih ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družba pogovor

Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.
VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družba pogovor

V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.

Andrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Doživetja narave

VEČ ...|8. 11. 2019
Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Pogovor s predsednikom slovenske planinske organizacije Jožetom Rovanom

Letošnja planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju. Kaj vse prinaša povečano število obiskovalcev v naše gore, kakšni so glavni izzivi osrednje slovenske planinske organizacije in kako jih vidi njen predsednik ste slišali v pogovoru z Jožetom Rovanom.

Blaž Lesnik

naravapogovor

Komentar tedna

VEČ ...|8. 11. 2019
Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Lenart Rihar: Sodobna slovenska politična emigracija

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je za vas pripravil voditelj Rafaelove družbe in urednik več revij: Tretji dan, Naša luč in Zaveza ter namestnik urednika priloge Družine Slovenski čas.

Radio Ognjišče

komentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Iz Betanije

VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Matjaž Merljak

kuhajmo