Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Andrej Šinko

družbapogovor

14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Andrej Šinko

VEČ ...|14. 4. 2019
Felicitas Nwabueze in Vael Hanuna
V rubriki Z ljudmi na poti ste lahko prisluhnili pogledom sodelujočih na okrogli mizi Slovenske Karitas na temo migracij. Spregovorila sta sestra Felicitas Nwabueze, ki prihaja iz Nigerije in že 15 let deluje v Sloveniji, in Vael Hanuna, ki je slovensko-palestinskih korenin, rojen v Siriji in že trideset let živi v Sloveniji. V času migrantskga vala pri nas pa je sodeloval pri tolmačenju.

Andrej Šinko

družbapogovor

VEČ ...|29. 3. 2020
O migrantih v Grčiji
Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.
O migrantih v Grčiji
Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

Tone Gorjup

družba odnosi pogovor

O migrantih v Grčiji
Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.
VEČ ...|29. 3. 2020
O migrantih v Grčiji
Slovenka v Atenah, Olga Omerzo Tsigarida, o migrantih v Grčiji in kako se z njimi soočajo domačini.

Tone Gorjup

družba odnosi pogovor

VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Andrej Šinko

družba izobraževanje kultura pogovor Kitajska

Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.
VEČ ...|8. 3. 2020
Mirjana Küzma, Slovenka v Hongkongu
V tokratni oddaji smo gostili dr. Mirjano Küzma, ki se je po končanem študiju kemije zaposlila v Singapurju, kjer je spoznala moža, nato pa se skupaj z njim preselila v Hongkong. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, pojavu novega koronavirusa in protestih v Hongkongu.

Andrej Šinko

družba izobraževanje kultura pogovor Kitajska

VEČ ...|9. 2. 2020
Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje
Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?
Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje
Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Helena Kržinik

Venezuela pogovor družba

Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje
Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?
VEČ ...|9. 2. 2020
Družina Hočevar iz Venezuele v Slovenijo odšla iskat boljše življenje
Predstavila se nam je štiričlanska družina Hočevar iz Venezuele. Zaradi nevzdržnih razmer, ki vladajo v tej južnoameriški državi, je zaprosila za repatriacijo v Slovenijo. Kaj so Andrés, Ámal, Daniela in Sofia pustili za sabo ter kakšno življenje pričakujejo v domovini svojih prednikov?

Helena Kržinik

Venezuela pogovor družba

VEČ ...|11. 1. 2020
Maja Halb Knafelj, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Gostili smo Majo Halb Knafelj, Prekmurko, ki se je preselila v Združene arabske emirate, kjer dela za letalsko družbo Emirati. Skupno je obiskala že več kot 60 držav, za zdaj pa vrnitve v Slovenijo ne načrtuje.
Maja Halb Knafelj, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Gostili smo Majo Halb Knafelj, Prekmurko, ki se je preselila v Združene arabske emirate, kjer dela za letalsko družbo Emirati. Skupno je obiskala že več kot 60 držav, za zdaj pa vrnitve v Slovenijo ne načrtuje.

Andrej Šinko

info pogovor

Maja Halb Knafelj, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Gostili smo Majo Halb Knafelj, Prekmurko, ki se je preselila v Združene arabske emirate, kjer dela za letalsko družbo Emirati. Skupno je obiskala že več kot 60 držav, za zdaj pa vrnitve v Slovenijo ne načrtuje.
VEČ ...|11. 1. 2020
Maja Halb Knafelj, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Gostili smo Majo Halb Knafelj, Prekmurko, ki se je preselila v Združene arabske emirate, kjer dela za letalsko družbo Emirati. Skupno je obiskala že več kot 60 držav, za zdaj pa vrnitve v Slovenijo ne načrtuje.

Andrej Šinko

info pogovor

VEČ ...|29. 12. 2019
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

pogovor glasba spomin

Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.
VEČ ...|29. 12. 2019
Barbara Domiter, Poljakinja v Sloveniji
Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

pogovor glasba spomin

VEČ ...|8. 12. 2019
Irena Kržič, Slovenka na Danskem
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.
Irena Kržič, Slovenka na Danskem
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

pogovor tujina

Irena Kržič, Slovenka na Danskem
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.
VEČ ...|8. 12. 2019
Irena Kržič, Slovenka na Danskem
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

pogovor tujina

VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrija tujina

Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.
VEČ ...|10. 11. 2019
Dejan Rajbar, Slovenec v Salzburgu
Gostili smo Dejana Rajbarja, Slovenca, ki se je odločil oditi v Avstrijo in si je nov dom ustvaril v Salzburgu. V času študija v Ljubljani se je resneje začel zanimati za modo, ki je pozneje postala njegovo življenje in delo. Za naš radio je spregovoril o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Avstrijo in prebivalce.

Andrej Šinko

Avstrija tujina

VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Andrej Šinko

družba pogovor

Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.
VEČ ...|13. 10. 2019
Jan Miklavc je več let živel v Gvatemali
Gostili smo Jana Miklavca, Slovenca, ki je po končanem študiju mednarodnih odnosov odšel v Gvatemalo na prakso. Tam se je zaljubil, poročil in ostal kar nekaj let, nato pa se je z družino vrnil v Slovenijo. Spregovoril je o življenju v tujini, in tem, kako danes vidi Slovenijo.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

družba pogovor Češka Anita Gregorec

Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.
VEČ ...|29. 9. 2019
Anita Gregorec, Slovenka na Češkem
Gostili smo igralko Anito Gregorec. Študirala je na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa izobraževanje v tej smeri nadaljevala še v Pragi. Na Češko, kjer živi, pa je ni vodila zgolj poklicna pot, ampak tudi ljubezen. V oddaji je delila izkušnjo življenja na tujem in spregovorila o Češki ter njenih prebivalcih.

Andrej Šinko

družba pogovor Češka Anita Gregorec

VEČ ...|8. 9. 2019
V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.
V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.

Helena Križnik

pogovor izobraževanje

V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.
VEČ ...|8. 9. 2019
V Združene države Amerike
V tokratni oddaji smo se znova odpravili v ZDA. Tam svoj kruh med drugim služi nekdanja dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Urška Velikonja. Doktorica prava si je ob karieri čez veliko lužo ustvarila tudi družino. Med drugim nas je zanimalo, kako usklajuje življenjske vloge in ali jo mika vrnitev v domovino.

Helena Križnik

pogovor izobraževanje

VEČ ...|11. 8. 2019
Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.
Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

Andrej Šinko

družba info mladi

Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.
VEČ ...|11. 8. 2019
Lucy Constante s Kube v Slovenijo, nato v ZDA
Gostili smo Lucy Constante. Kubanko, ki jo je pot vodila v Slovenijo, kjer je preživela kot pravi zelo lepa leta. Sledil je njen odhod v ZDA, kjer živijo njeni starši. V oddaji bo spregovorila o svojem življenju, ter tem, kako vidi razlike med državami in narodi, kjer je bivala.

Andrej Šinko

družba info mladi

VEČ ...|14. 7. 2019
Sara Jevtič, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.
Sara Jevtič, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.

Andrej Šinko

družba svetovanje odnosi

Sara Jevtič, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.
VEČ ...|14. 7. 2019
Sara Jevtič, Slovenka v Združenih arabskih emiratih
Odšla je v Združene arabske emirate in si nov dom ustvarila v emiratu Ras al-Khaimah. S tem je izpolnila svojo veliko željo, ki je v njej rasla vse od prvega obiska Dubaja. Za naš radio je spregovorila o življenju v tujini ter o tem, kako vidi Združene arabske emirate in tamkajšnje prebivalce.

Andrej Šinko

družba svetovanje odnosi

VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Alen Salihović

družba pogovor

Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.
VEČ ...|30. 6. 2019
Veleposlanica Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorica Bukinac in sodelavka Karitas Bosne in Hercegovine Jelena Marković
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili veleposlanico Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini Zorico Bukinac in sodelavko Karitas Bosne in Hercegovine Jeleno Marković. Z obema smo se pogovarjali o življenju v tej državi, Markovićeva pa nam je predstavila tudi delo tamkajšnje Karitas.

Alen Salihović

družba pogovor

VEČ ...|9. 6. 2019
Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.
Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.

Andrej Šinko

družba odnosi pogovor

Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zavod Afriška Vas
V oddaji smo gostili Daniela Nzotama, ki je bil rojen v Kamerunu in je v Slovenijo prišel pred približno osmimi leti. Tukaj vodi Zavod Afriška Vas, ki med drugim združuje v Sloveniji živeče Afričane in skrbi za pomoč migrantom. V oddaji je spregovoril o svojem življenju in pogledu na migracije.

Andrej Šinko

družba odnosi pogovor

VEČ ...|12. 5. 2019
Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družba pogovor

Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
VEČ ...|12. 5. 2019
Doroteja Mesarič, Slovenka v Latviji
V oddaji smo gostili Dorotejo Mesarič, magistrico socialnega dela, ki je s podporo programa Erasmus+ odšla na prostovoljno delo v Latvijo. V sklopu mednarodne izmenjave nabira izkušnje na eni od tamkajšnjih šol, za naš radio pa je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Andrej Šinko

družba pogovor

Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.
VEČ ...|31. 3. 2019
Zhanghua Ye, Kitajka v Sloveniji
Gostili smo Zhanghua Ye, ki se je kot otrok iz Kitajske preselila v Slovenijo, bila tukaj vpisana v osnovno šolo, končala študij ekonomije in si ustvarila družino. Izvedeli boste nekaj o njenem življenju in tudi tem, kako je svojo poslovno pot povezala z nekdanjo domovino.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|10. 3. 2019
Teodora Kuhanec, Slovenka v Berlinu
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.
Teodora Kuhanec, Slovenka v Berlinu
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.

Andrej Šinko

družba pogovor

Teodora Kuhanec, Slovenka v Berlinu
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.
VEČ ...|10. 3. 2019
Teodora Kuhanec, Slovenka v Berlinu
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|10. 2. 2019
Matej Žontar, Slovenec na Poljskem
V tokratni oddaji z Ljudmi na poti smo gostili Mateja Žontarja. Slovenca, ki si prihodnost ustvarja na Poljskem. Spregovoril je oodločitvi za selitev, doživljanju Poljakov in države, svojih načrtih ter nekaterih drugih temah.
Matej Žontar, Slovenec na Poljskem
V tokratni oddaji z Ljudmi na poti smo gostili Mateja Žontarja. Slovenca, ki si prihodnost ustvarja na Poljskem. Spregovoril je oodločitvi za selitev, doživljanju Poljakov in države, svojih načrtih ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

družba pogovor

Matej Žontar, Slovenec na Poljskem
V tokratni oddaji z Ljudmi na poti smo gostili Mateja Žontarja. Slovenca, ki si prihodnost ustvarja na Poljskem. Spregovoril je oodločitvi za selitev, doživljanju Poljakov in države, svojih načrtih ter nekaterih drugih temah.
VEČ ...|10. 2. 2019
Matej Žontar, Slovenec na Poljskem
V tokratni oddaji z Ljudmi na poti smo gostili Mateja Žontarja. Slovenca, ki si prihodnost ustvarja na Poljskem. Spregovoril je oodločitvi za selitev, doživljanju Poljakov in države, svojih načrtih ter nekaterih drugih temah.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družba pogovor

Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.
VEČ ...|13. 1. 2019
Igor Kovač
Prvi gost nove oddaje Z ljudmi na poti je bil Igor Kovač. Želel je postati košarkarski trener, a je imelo življenje zanj drugačne načrte. Raziskovanje mednarodnih odnosov ga je vodilo v tujino, v ZDA končuje doktorski študij. Predstavil nam je svojo pot in nam zaupal, ali se čuti sprejetega v krajih, kjer se dodatno izobražuje in opravlja svoje delo.

Helena Škrlec

družba pogovor

Android Google Podcasts Apple Podcasts Windows phone RSS
Navodila za naročanje

V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.

Andrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost
VEČ ...|30. 5. 2020
Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Miran Žvanut

Vijugasta je bila pot novega provinciala jezuitov, p. Mirana Žvanuta. V začetku ga je zanimalo lesarstvo. Radovednost ga je gnala na študij farmacije. Končno je pristal na teologiji, uspešno končal študij in se leta 1999 pridružil jezuitom. Pred novim izzivom ima eno željo: biti dober predstojnik sobratom in dober duhovnik.

Mateja Subotičanec

pogovor

Za življenje
VEČ ...|6. 6. 2020
Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosikoronavirusmolitev

Program zadnjega tedna
VEČ ...|6. 6. 2020
Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. junij 2020 ob 09-ih

Program Radia Ognjišče od 9. do 10. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. junij 2020 ob 09-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba
VEČ ...|31. 5. 2020
Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Jože Bartolj

spominJanez JuhantAnton MahničFilip TerčeljLojze GrozdeLambert Erlich

Naš pogled
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice
VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|6. 6. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje
VEČ ...|6. 6. 2020
Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Moč molitve v medsebojnih odsnosih

V oddaji smo govorili o tem, česa smo se doslej lahko naučili iz tako posebnega časa samoosamitve in kaj dobrega lahko potegnemo iz te izkušnje za naše medsebojne odnose. V duhu Dneva za Magnificat smo spregovorili tudi o moči molitve, ki nas lahko spreminja in usmeri k bistvenemu. Naš gost je bil frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosikoronavirusmolitev

Spominjamo se
VEČ ...|6. 6. 2020
Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica
VEČ ...|6. 6. 2020
Predstavitev revije Magnificat in stopinje svetnikov

Tudi v Sobotni iskrici smo del vsebine posvetili Magnificatu. Ustavili smo se ob stopinjah svetnikov, ki z zgledom že stoletja navdušujejo tudi otroke. Vabljeni k poslušanju.

Predstavitev revije Magnificat in stopinje svetnikov

Tudi v Sobotni iskrici smo del vsebine posvetili Magnificatu. Ustavili smo se ob stopinjah svetnikov, ki z zgledom že stoletja navdušujejo tudi otroke. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

duhovnostmladiotrocivzgoja

Copyright © Radio Ognjišče 2019