Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.
Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.
invalidi in pločnikisodelovanje občinovire v javnem prometu za invalidesvetovanje
Življenje išče pot
Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem.
Življenje išče pot
Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem.
Življenje išče pot
Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo.
Življenje išče pot
Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo.
Življenje išče pot
Že šest let teče projekt Mlade Karitas - Pismo za lepši dan - kjer zavzeti prostovoljci poskrbijo, da je letos skoraj 9000 pisem razveselilo starejše, bolne in osamljene. V pisanje so vključeni vrtci, šole, Domovi za starejše in posamezniki. Koordinator Mlade Karitas Luka Oven je ob tem predstavil še projekt Povezani prek telefona.
Življenje išče pot
Že šest let teče projekt Mlade Karitas - Pismo za lepši dan - kjer zavzeti prostovoljci poskrbijo, da je letos skoraj 9000 pisem razveselilo starejše, bolne in osamljene. V pisanje so vključeni vrtci, šole, Domovi za starejše in posamezniki. Koordinator Mlade Karitas Luka Oven je ob tem predstavil še projekt Povezani prek telefona.
Življenje išče pot
Na Plečnikovih Žalah je za mesec dni zasijalo Drevo hvaležnosti, ki obiskovalcem ponuja priložnost, da na lesene okraske zapišejo lepe misli o pokojnih in izrazijo hvaležnost zanje. Z nami je bila Doris Kukovičič iz Skupine Javni holding Ljubljana.
Življenje išče pot
Na Plečnikovih Žalah je za mesec dni zasijalo Drevo hvaležnosti, ki obiskovalcem ponuja priložnost, da na lesene okraske zapišejo lepe misli o pokojnih in izrazijo hvaležnost zanje. Z nami je bila Doris Kukovičič iz Skupine Javni holding Ljubljana.
Življenje išče pot
Na vrsti je bil treti del pogovora z dolgoletnim svetovalcem TOM telefona Nacetom Breitenbergerjem. Zanimalo nas je, v čem vidi dobrobit tega dela, odmeve mladih in kaj meni o omejitvi dostopa mladih in otrok do družbenih omrežij.
Življenje išče pot
Na vrsti je bil treti del pogovora z dolgoletnim svetovalcem TOM telefona Nacetom Breitenbergerjem. Zanimalo nas je, v čem vidi dobrobit tega dela, odmeve mladih in kaj meni o omejitvi dostopa mladih in otrok do družbenih omrežij.
Življenje išče pot
35. let TOM telefona za mlade in otroke je lepa doba in dolgoletnega svetovalca Naceta Breitenbergerja smo vprašali, s kakšnimi težavami se klicalci nanje obračajo in kako se odzivajo v primeru samomorilnih misli.
Življenje išče pot
35. let TOM telefona za mlade in otroke je lepa doba in dolgoletnega svetovalca Naceta Breitenbergerja smo vprašali, s kakšnimi težavami se klicalci nanje obračajo in kako se odzivajo v primeru samomorilnih misli.
Življenje išče pot
Pred 35. leti je začel delovati TOM telefon za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo sogovornika. Njihovo geslo Odgovor je pogovor še kako dobro razume svetovalec telefona Nace Breitenberger iz Idrije. Spregovoril je o začetkih tega telefona in vrednotah, na katerih deluje.
Življenje išče pot
Pred 35. leti je začel delovati TOM telefon za otroke in mladostnike, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo sogovornika. Njihovo geslo Odgovor je pogovor še kako dobro razume svetovalec telefona Nace Breitenberger iz Idrije. Spregovoril je o začetkih tega telefona in vrednotah, na katerih deluje.
Življenje išče pot
Psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu, je spregovorili o razliki med prijateljskim, duhovnim in psihološkim pogovorom, ter pojasnil, kdaj je potrebna strokovna pomoč osebi v težavah.
Življenje išče pot
Psiholog Lovro Tacol, ki pri Škofijski Karitas Celje sodeluje v programu Blizu, je spregovorili o razliki med prijateljskim, duhovnim in psihološkim pogovorom, ter pojasnil, kdaj je potrebna strokovna pomoč osebi v težavah.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. december 2025 ob 05-ih
Komentar tedna
Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?
Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.
Kmetijska oddaja
Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov. Letos je prejemnik tega priznanja tudi Nadškofija Ljubljana. V oddaji je bil z nami Franc Pogačnik, upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana. Z njim smo se pogovarjali o izzivih in načrtih pri gospodarjenju.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Govorili smo o božiču v Cerkvi in družbi: kaj ostaja, kaj se vrača, kaj se spreminja? V Velenju se še vedno čuti nelagodje ob kipu diktatorja Josipa Broza. Za nami je državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, kako ga je videl naš gost. V Ljubljani se je ob tem zbrala množica harmonikarjev, ki so igrali slovensko glasbo.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.