Decembrski projekti Zveze prijateljev mladine.

Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.

9. 12. 2022
Decembrski projekti Zveze prijateljev mladine.

Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|9. 12. 2022
Decembrski projekti Zveze prijateljev mladine.

Smo v adventnem času, ko še bolj do izraza pride naša pozornost do sočloveka. Pokaže se v obdarovanju, pomoči in bližini. To vedo tudi sodelavci Zveze prijateljev mladine. Naša gosta sta bila Uroš Brezovšek in Anja Vogrič. Spregovorila sta o njihovih decembrskih projektih.

s. Meta Potočnik

duhovnostdobrotamladi

Življenje išče pot

VEČ ... |
Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

vrtec Dobrega pastirjaigralnicegibalna vzgoja

Življenje išče pot

Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

VEČ ...|16. 1. 2026
Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

s. Meta Potočnik

vrtec Dobrega pastirjaigralnicegibalna vzgoja

Življenje išče pot

VEČ ... |
Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

Dan odprtih vratvrtec Dobrega pastirjakatoliška vzgoja

Življenje išče pot

Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

VEČ ...|14. 1. 2026
Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

s. Meta Potočnik

Dan odprtih vratvrtec Dobrega pastirjakatoliška vzgoja

Življenje išče pot

VEČ ... |
Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Dolenjske lekarnehiša hospicafinanciranje oskrbe

Življenje išče pot

Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

VEČ ...|9. 1. 2026
Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

s. Meta Potočnik

Dolenjske lekarnehiša hospicafinanciranje oskrbe

Življenje išče pot

VEČ ... |
Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

hiša hospicDolenjske lekarneSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

VEČ ...|7. 1. 2026
Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

s. Meta Potočnik

hiša hospicDolenjske lekarneSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

jubilej 2025svetoletna pesemmesto Rim

Življenje išče pot

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

VEČ ...|2. 1. 2026
Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

s. Meta Potočnik

jubilej 2025svetoletna pesemmesto Rim

Življenje išče pot

VEČ ... |
Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

jubilej 2025sadovi upanjasveta vrata

Življenje išče pot

Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

VEČ ...|31. 12. 2025
Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

s. Meta Potočnik

jubilej 2025sadovi upanjasveta vrata

Življenje išče pot

VEČ ... |
Država naj vključi Ljubhospic v zdravstveno mrežo

Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem. 

Država naj vključi Ljubhospic v zdravstveno mrežo

Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem. 

Ljubhospicfinanciranjeumirajoči

Življenje išče pot

Država naj vključi Ljubhospic v zdravstveno mrežo

Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem. 

VEČ ...|29. 12. 2025
Država naj vključi Ljubhospic v zdravstveno mrežo

Objavili smo pogovor s svetovalko in mentorico v Ljubhospicu s. Emanuelo Žerdin. Sprehodili smo se po dogodkih leta 2025 in spremembah, ki so jih doživeli ter o pričakovanju in potrebi, da država to ustanovo vključi v zdravstveni sistem. 

s. Meta Potočnik

Ljubhospicfinanciranjeumirajoči

Življenje išče pot

VEČ ... |
Tuje spoštujemo, svojega ne damo!

Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo. 

Tuje spoštujemo, svojega ne damo!

Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo. 

Dan samostojnosti in enotnostiponosdomovina

Življenje išče pot

Tuje spoštujemo, svojega ne damo!

Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo. 

VEČ ...|26. 12. 2025
Tuje spoštujemo, svojega ne damo!

Na praznik samostojnosti in enotnosti smo k pogovoru povabili s. Emanuelo Žerdin, ki je nekaj let preživela v Avstriji in veliko let v Črni Gori, kjer je ob poslušanju radia tudi dočakala rojstvo mlade države Slovenije. Razgovorila se je o ljubezni in ponosu, da imamo prvič v zgodovini naroda lastno državo. 

s. Meta Potočnik

Dan samostojnosti in enotnostiponosdomovina

Življenje išče pot

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Komentar tedna

VEČ ... |
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Polonca Sokol

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Naš gost

VEČ ... |
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor najodmevnejših knjig o vzgoji

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno. 

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor najodmevnejših knjig o vzgoji

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovordružbavzgoja

Sol in luč

VEČ ... |
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo (Tri navdihujoče zgodbe)

»Sreča ni nek dogodek. Sreča so očala, s katerimi lahko vidiš lepoto določenega dogodka. Sreča je kot kruh. Nauči se ga mesiti. Ko ga boš pekel, pa odpri okna. Naj diši po vsej soseski.« Odlomek je le del zgodbe, ki opisuje dotike lepote drobnih trenutkov življenja, ki se nas dotaknejo, če le znamo opazovati svet in ljudi. Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Še tri smo prebrali v tokratni oddaji.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo (Tri navdihujoče zgodbe)

»Sreča ni nek dogodek. Sreča so očala, s katerimi lahko vidiš lepoto določenega dogodka. Sreča je kot kruh. Nauči se ga mesiti. Ko ga boš pekel, pa odpri okna. Naj diši po vsej soseski.« Odlomek je le del zgodbe, ki opisuje dotike lepote drobnih trenutkov življenja, ki se nas dotaknejo, če le znamo opazovati svet in ljudi. Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi z naslovom Življenje je darilo. Še tri smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Samo Skralovnik o Malem Svetem pismu

Založba Družina je v sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo. To je ostalo zvesto svojemu temeljnemu namenu: ponuditi izbor odlomkov iz celotnega Svetega pisma, opremljenih s kratkimi, razumljivimi in poljudnimi razlagami. Novo izdajo nam je pomagal predstaviti urednik izdaje in avtor razlag in uvodov dr. Samo Skralovnik.

Samo Skralovnik o Malem Svetem pismu

Založba Družina je v sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo. To je ostalo zvesto svojemu temeljnemu namenu: ponuditi izbor odlomkov iz celotnega Svetega pisma, opremljenih s kratkimi, razumljivimi in poljudnimi razlagami. Novo izdajo nam je pomagal predstaviti urednik izdaje in avtor razlag in uvodov dr. Samo Skralovnik.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSveto pismoMalo Sveto pismoSamo Skralovnik

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Martin Nahtigal: Strasbourg dovoli Goebbelsa, Ljubljana ne prenese karikature

»Če Strasbourg brani pravico do grobega jezika, je to morda zato, ker ve, da je alternativa še hujša: družba, kjer se govor filtrira skozi komisije občutljivosti, karikatura pa skozi sodne pozive. Mi pa smo žal v fazi, ko bi radi imeli svobodo govora kot spomenik preteklosti, ne kot živo prakso. In to je naš problem. Ne Goebbels kot metafora. Ne uniforma kot karikatura. Problem je, da se pri nas boj za resnico prehitro spremeni v boj za vtis. In vtis je že dolgo jasen: pravila veljajo, dokler ne pridejo do pravih ljudi,« je za portal Zanima.me zapisal Martin Nahtigal.

Martin Nahtigal: Strasbourg dovoli Goebbelsa, Ljubljana ne prenese karikature

»Če Strasbourg brani pravico do grobega jezika, je to morda zato, ker ve, da je alternativa še hujša: družba, kjer se govor filtrira skozi komisije občutljivosti, karikatura pa skozi sodne pozive. Mi pa smo žal v fazi, ko bi radi imeli svobodo govora kot spomenik preteklosti, ne kot živo prakso. In to je naš problem. Ne Goebbels kot metafora. Ne uniforma kot karikatura. Problem je, da se pri nas boj za resnico prehitro spremeni v boj za vtis. In vtis je že dolgo jasen: pravila veljajo, dokler ne pridejo do pravih ljudi,« je za portal Zanima.me zapisal Martin Nahtigal.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba