Droge in mladi, mladostniški kriminal, ozaveščanje mladih in droge

Poletje je lep čas, a za mlade tudi poln pasti in izzivov, ki jih lahko potisnejo v težave. Dobro je, da le-te poznajo tudi starši, da jim lahko pomagajo. Zgovoren je že podatek, da je med 15-letniki vsaj 20 odstotkov takšnih, ki so že poskusili konopljo, skoraj vsak drugi  ekstazy in prav toliko kokain. Naš gost je bil vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec. Kaj opaža policija pri porabi drog in alkohola, s kakšnimi primeri se trenutno najbolj ukvarjajo, kako kaznujejo mladoletne prestopnike?

17. 8. 2022
Droge in mladi, mladostniški kriminal, ozaveščanje mladih in droge

Poletje je lep čas, a za mlade tudi poln pasti in izzivov, ki jih lahko potisnejo v težave. Dobro je, da le-te poznajo tudi starši, da jim lahko pomagajo. Zgovoren je že podatek, da je med 15-letniki vsaj 20 odstotkov takšnih, ki so že poskusili konopljo, skoraj vsak drugi  ekstazy in prav toliko kokain. Naš gost je bil vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec. Kaj opaža policija pri porabi drog in alkohola, s kakšnimi primeri se trenutno najbolj ukvarjajo, kako kaznujejo mladoletne prestopnike?

s. Meta Potočnik

VEČ ...|17. 8. 2022
Droge in mladi, mladostniški kriminal, ozaveščanje mladih in droge

Poletje je lep čas, a za mlade tudi poln pasti in izzivov, ki jih lahko potisnejo v težave. Dobro je, da le-te poznajo tudi starši, da jim lahko pomagajo. Zgovoren je že podatek, da je med 15-letniki vsaj 20 odstotkov takšnih, ki so že poskusili konopljo, skoraj vsak drugi  ekstazy in prav toliko kokain. Naš gost je bil vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec. Kaj opaža policija pri porabi drog in alkohola, s kakšnimi primeri se trenutno najbolj ukvarjajo, kako kaznujejo mladoletne prestopnike?

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kupite srečko in zadenite vikend paket v termah Bad Blumau

Predstavili smo dobrodelno 50. Tombolo Od zrna do kruha, ki so jo 12. marca pripravili dijaki 3. letnika dvojezične Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem.  Zbrana sredstva so namenili revnim mladim v Bolgariji in Paragvaju., je pojasnila vodja dijaškega doma s. Urša Šebat. 

Kupite srečko in zadenite vikend paket v termah Bad Blumau

Predstavili smo dobrodelno 50. Tombolo Od zrna do kruha, ki so jo 12. marca pripravili dijaki 3. letnika dvojezične Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem.  Zbrana sredstva so namenili revnim mladim v Bolgariji in Paragvaju., je pojasnila vodja dijaškega doma s. Urša Šebat. 

TombolaVŠG Št. Peterpomoč mladim

Življenje išče pot

Kupite srečko in zadenite vikend paket v termah Bad Blumau

Predstavili smo dobrodelno 50. Tombolo Od zrna do kruha, ki so jo 12. marca pripravili dijaki 3. letnika dvojezične Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem.  Zbrana sredstva so namenili revnim mladim v Bolgariji in Paragvaju., je pojasnila vodja dijaškega doma s. Urša Šebat. 

VEČ ...|25. 2. 2026
Kupite srečko in zadenite vikend paket v termah Bad Blumau

Predstavili smo dobrodelno 50. Tombolo Od zrna do kruha, ki so jo 12. marca pripravili dijaki 3. letnika dvojezične Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem.  Zbrana sredstva so namenili revnim mladim v Bolgariji in Paragvaju., je pojasnila vodja dijaškega doma s. Urša Šebat. 

s. Meta Potočnik

TombolaVŠG Št. Peterpomoč mladim

Življenje išče pot

VEČ ... |
Medicinske sestre po novem tudi specialistke na svojem področju

Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec. 

Medicinske sestre po novem tudi specialistke na svojem področju

Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec. 

uredite poklicamedicinske sestrespecializacije

Življenje išče pot

Medicinske sestre po novem tudi specialistke na svojem področju

Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec. 

VEČ ...|20. 2. 2026
Medicinske sestre po novem tudi specialistke na svojem področju

Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec. 

s. Meta Potočnik

uredite poklicamedicinske sestrespecializacije

Življenje išče pot

VEČ ... |
Epileptični napadi in zdravljenje te bolezni

Epileptični napadi in slabo počutje spremljajo bolnike z epilepsijo, ki jih je v Sloveniji približno 20.000. Medicina na srečo pozna učinkovita zdravila in metode, zato lahko živijo povsem običajno življenje. A kljub temu so potrebne nekatere prilagoditve v načinu gibanja, je pojasnila nevrologinja Natalija Kranjc. 

Epileptični napadi in zdravljenje te bolezni

Epileptični napadi in slabo počutje spremljajo bolnike z epilepsijo, ki jih je v Sloveniji približno 20.000. Medicina na srečo pozna učinkovita zdravila in metode, zato lahko živijo povsem običajno življenje. A kljub temu so potrebne nekatere prilagoditve v načinu gibanja, je pojasnila nevrologinja Natalija Kranjc. 

epilepsijanevrologijazdravila

Življenje išče pot

Epileptični napadi in zdravljenje te bolezni

Epileptični napadi in slabo počutje spremljajo bolnike z epilepsijo, ki jih je v Sloveniji približno 20.000. Medicina na srečo pozna učinkovita zdravila in metode, zato lahko živijo povsem običajno življenje. A kljub temu so potrebne nekatere prilagoditve v načinu gibanja, je pojasnila nevrologinja Natalija Kranjc. 

VEČ ...|18. 2. 2026
Epileptični napadi in zdravljenje te bolezni

Epileptični napadi in slabo počutje spremljajo bolnike z epilepsijo, ki jih je v Sloveniji približno 20.000. Medicina na srečo pozna učinkovita zdravila in metode, zato lahko živijo povsem običajno življenje. A kljub temu so potrebne nekatere prilagoditve v načinu gibanja, je pojasnila nevrologinja Natalija Kranjc. 

s. Meta Potočnik

epilepsijanevrologijazdravila

Življenje išče pot

VEČ ... |
Starši, ali veste, kaj in kje vaš otrok kupuje na spletu?

Tudi mladostniki so vedno bolj spletni kupci, ne poznajo pa še vseh nevarnosti in pasti spleta. Zato je naš gost, Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si,  ki poudarja, kako naj se starši o tem z njimi pogovarjajo in skupaj nakupujejo, če je potrebno.  Beseda je tekla tudi o »temnem spletu« in ponudbi portala pri ozaveščanju in izobraževanju mladih. 

Starši, ali veste, kaj in kje vaš otrok kupuje na spletu?

Tudi mladostniki so vedno bolj spletni kupci, ne poznajo pa še vseh nevarnosti in pasti spleta. Zato je naš gost, Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si,  ki poudarja, kako naj se starši o tem z njimi pogovarjajo in skupaj nakupujejo, če je potrebno.  Beseda je tekla tudi o »temnem spletu« in ponudbi portala pri ozaveščanju in izobraževanju mladih. 

varnost na spletuizobraževanjetemni splet

Življenje išče pot

Starši, ali veste, kaj in kje vaš otrok kupuje na spletu?

Tudi mladostniki so vedno bolj spletni kupci, ne poznajo pa še vseh nevarnosti in pasti spleta. Zato je naš gost, Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si,  ki poudarja, kako naj se starši o tem z njimi pogovarjajo in skupaj nakupujejo, če je potrebno.  Beseda je tekla tudi o »temnem spletu« in ponudbi portala pri ozaveščanju in izobraževanju mladih. 

VEČ ...|13. 2. 2026
Starši, ali veste, kaj in kje vaš otrok kupuje na spletu?

Tudi mladostniki so vedno bolj spletni kupci, ne poznajo pa še vseh nevarnosti in pasti spleta. Zato je naš gost, Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si,  ki poudarja, kako naj se starši o tem z njimi pogovarjajo in skupaj nakupujejo, če je potrebno.  Beseda je tekla tudi o »temnem spletu« in ponudbi portala pri ozaveščanju in izobraževanju mladih. 

s. Meta Potočnik

varnost na spletuizobraževanjetemni splet

Življenje išče pot

VEČ ... |
Vplivneži, ki na spletu zavajajo mladostnike k nepremišljenim nakupom

Včeraj smo obeležili Dan varne rabe interneta. V oddaji smo spregovorili o mladih, ki so potrošniki tudi na spletu, to pa prinaša izzive in tveganja spletnega nakupovanja ter pretirano rast spletnega potrošništva. Naš gost, Marko Puschner, ki deluje na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pojasnil, zakaj njihovo preizkušanje meja in premalo izkušenj pripelje do spletnih prevar in nasilja. 

Vplivneži, ki na spletu zavajajo mladostnike k nepremišljenim nakupom

Včeraj smo obeležili Dan varne rabe interneta. V oddaji smo spregovorili o mladih, ki so potrošniki tudi na spletu, to pa prinaša izzive in tveganja spletnega nakupovanja ter pretirano rast spletnega potrošništva. Naš gost, Marko Puschner, ki deluje na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pojasnil, zakaj njihovo preizkušanje meja in premalo izkušenj pripelje do spletnih prevar in nasilja. 

Safe.simladi kot potrošnikispletno nakupovanje

Življenje išče pot

Vplivneži, ki na spletu zavajajo mladostnike k nepremišljenim nakupom

Včeraj smo obeležili Dan varne rabe interneta. V oddaji smo spregovorili o mladih, ki so potrošniki tudi na spletu, to pa prinaša izzive in tveganja spletnega nakupovanja ter pretirano rast spletnega potrošništva. Naš gost, Marko Puschner, ki deluje na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pojasnil, zakaj njihovo preizkušanje meja in premalo izkušenj pripelje do spletnih prevar in nasilja. 

VEČ ...|11. 2. 2026
Vplivneži, ki na spletu zavajajo mladostnike k nepremišljenim nakupom

Včeraj smo obeležili Dan varne rabe interneta. V oddaji smo spregovorili o mladih, ki so potrošniki tudi na spletu, to pa prinaša izzive in tveganja spletnega nakupovanja ter pretirano rast spletnega potrošništva. Naš gost, Marko Puschner, ki deluje na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je pojasnil, zakaj njihovo preizkušanje meja in premalo izkušenj pripelje do spletnih prevar in nasilja. 

s. Meta Potočnik

Safe.simladi kot potrošnikispletno nakupovanje

Življenje išče pot

VEČ ... |
Trgovine Hofer in Slovenska karitas skupaj za pomoči potrebne družine

Trgovine Hofer  v sodelovanju s Slovensko karitas že 11 let zbirajo hrano in higienske izdelke za pomoč ljudem v stiski. Ker nikoli ni odveč govoriti o dobrih dogodkih in dejanjih dobrote, smo poklicali v Hofer in sicer vodjo za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov Bora Trčka o rezultatih te akcije.  Pri razdeljevanju paketov je nato sodelovalo kar 360 prostovoljcev. 

Trgovine Hofer in Slovenska karitas skupaj za pomoči potrebne družine

Trgovine Hofer  v sodelovanju s Slovensko karitas že 11 let zbirajo hrano in higienske izdelke za pomoč ljudem v stiski. Ker nikoli ni odveč govoriti o dobrih dogodkih in dejanjih dobrote, smo poklicali v Hofer in sicer vodjo za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov Bora Trčka o rezultatih te akcije.  Pri razdeljevanju paketov je nato sodelovalo kar 360 prostovoljcev. 

Slovenska karitasHoferdobrodelna akcija

Življenje išče pot

Trgovine Hofer in Slovenska karitas skupaj za pomoči potrebne družine

Trgovine Hofer  v sodelovanju s Slovensko karitas že 11 let zbirajo hrano in higienske izdelke za pomoč ljudem v stiski. Ker nikoli ni odveč govoriti o dobrih dogodkih in dejanjih dobrote, smo poklicali v Hofer in sicer vodjo za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov Bora Trčka o rezultatih te akcije.  Pri razdeljevanju paketov je nato sodelovalo kar 360 prostovoljcev. 

VEČ ...|6. 2. 2026
Trgovine Hofer in Slovenska karitas skupaj za pomoči potrebne družine

Trgovine Hofer  v sodelovanju s Slovensko karitas že 11 let zbirajo hrano in higienske izdelke za pomoč ljudem v stiski. Ker nikoli ni odveč govoriti o dobrih dogodkih in dejanjih dobrote, smo poklicali v Hofer in sicer vodjo za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov Bora Trčka o rezultatih te akcije.  Pri razdeljevanju paketov je nato sodelovalo kar 360 prostovoljcev. 

s. Meta Potočnik

Slovenska karitasHoferdobrodelna akcija

Življenje išče pot

VEČ ... |
Iskreno o ljubezni pri  pouku književnosti

Tik pred slovenskim kulturnim praznikom je upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek predstavila moč branja, vpliv na možgane in dušo. Podala je primer, kako povsem iskreno govoriti  z dijaki o ljubezni s pomočjo literarnih likov, ki si skozi branje in spoznavanje literarnih likov krepijo in urejajo svoj notranji čustveni svet. 

Iskreno o ljubezni pri  pouku književnosti

Tik pred slovenskim kulturnim praznikom je upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek predstavila moč branja, vpliv na možgane in dušo. Podala je primer, kako povsem iskreno govoriti  z dijaki o ljubezni s pomočjo literarnih likov, ki si skozi branje in spoznavanje literarnih likov krepijo in urejajo svoj notranji čustveni svet. 

branjepouk književnostičustveni razvoj

Življenje išče pot

Iskreno o ljubezni pri  pouku književnosti

Tik pred slovenskim kulturnim praznikom je upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek predstavila moč branja, vpliv na možgane in dušo. Podala je primer, kako povsem iskreno govoriti  z dijaki o ljubezni s pomočjo literarnih likov, ki si skozi branje in spoznavanje literarnih likov krepijo in urejajo svoj notranji čustveni svet. 

VEČ ...|4. 2. 2026
Iskreno o ljubezni pri  pouku književnosti

Tik pred slovenskim kulturnim praznikom je upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek predstavila moč branja, vpliv na možgane in dušo. Podala je primer, kako povsem iskreno govoriti  z dijaki o ljubezni s pomočjo literarnih likov, ki si skozi branje in spoznavanje literarnih likov krepijo in urejajo svoj notranji čustveni svet. 

s. Meta Potočnik

branjepouk književnostičustveni razvoj

Življenje išče pot

VEČ ... |
O ljubezni v literaturi in književna vzgoja mladih 

Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja  je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.  

O ljubezni v literaturi in književna vzgoja mladih 

Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja  je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.  

biblioterapijaknjiževnost in čustvamladi in branje

Življenje išče pot

O ljubezni v literaturi in književna vzgoja mladih 

Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja  je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.  

VEČ ...|30. 1. 2026
O ljubezni v literaturi in književna vzgoja mladih 

Svet se danes vrti tako, da ljudje manj beremo. Seveda to ne velja za vse, a za mlade lahko rečemo, da se težje spravijo k branju in so manj vztrajni. Naša gostja  je bila upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek. V zadnji številki revije Vzgoja je objavila članek, ki govori o čustvih in pouku književnosti, kjer opiše literarni pristop do teme o ljubezni in pojasni pomen biblioterapije.  

s. Meta Potočnik

biblioterapijaknjiževnost in čustvamladi in branje

Življenje išče pot

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostfilmKino MozirjeJon KanjirReka Soča in njeni mostovi

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Luka Svetina: Cesar je gol. In ne, »nismo fejk«

»Golobova vlada se je od prvega dne obnašala, kot da nikdar več ne želi sestopiti z oblasti. Sledile so čistke drugače mislečih, nastavljali so osebne prijatelje. Ukinili so davčno reformo prejšnje vlade, s katero bi povprečnemu državljanu v žepu na leto ostalo 700 evrov več, skoraj 2.800 evrov v štirih letih. Ukinili so celo pravico do dostojnega spomina na žrtve nekega drugega nedemokratičnega sistema,« je zapisal Luka Svetina. 

Luka Svetina: Cesar je gol. In ne, »nismo fejk«

»Golobova vlada se je od prvega dne obnašala, kot da nikdar več ne želi sestopiti z oblasti. Sledile so čistke drugače mislečih, nastavljali so osebne prijatelje. Ukinili so davčno reformo prejšnje vlade, s katero bi povprečnemu državljanu v žepu na leto ostalo 700 evrov več, skoraj 2.800 evrov v štirih letih. Ukinili so celo pravico do dostojnega spomina na žrtve nekega drugega nedemokratičnega sistema,« je zapisal Luka Svetina. 

Luka Svetina

komentarpolitikadružba