Škof Charles de Forbin-Janson

Neverjetno se zdi, na koliko ljudi je vplivala Pauline-Marie Jaricot. Tudi na škofa, ki si je močno želel v misijone, ki bi rad pomagal ljudem v Aziji, a se mu želja ni nikoli izpolnila. Spoznajte ga v zgodbi 7. decembra.

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice advent 2022

7. 12. 2022
Škof Charles de Forbin-Janson

Neverjetno se zdi, na koliko ljudi je vplivala Pauline-Marie Jaricot. Tudi na škofa, ki si je močno želel v misijone, ki bi rad pomagal ljudem v Aziji, a se mu želja ni nikoli izpolnila. Spoznajte ga v zgodbi 7. decembra.

Jure Sešek

VEČ ...|7. 12. 2022
Škof Charles de Forbin-Janson

Neverjetno se zdi, na koliko ljudi je vplivala Pauline-Marie Jaricot. Tudi na škofa, ki si je močno želel v misijone, ki bi rad pomagal ljudem v Aziji, a se mu želja ni nikoli izpolnila. Spoznajte ga v zgodbi 7. decembra.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2025
31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas

V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”

31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas

V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas

V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”

VEČ ...|31. 5. 2025
31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas

V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

VEČ ...|30. 5. 2025
30. dan šmarnic: darovi Svetega duha

Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.

30. dan šmarnic: darovi Svetega duha

Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

30. dan šmarnic: darovi Svetega duha

Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.

VEČ ...|30. 5. 2025
30. dan šmarnic: darovi Svetega duha

Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

VEČ ...|29. 5. 2025
29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom

Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.

29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom

Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom

Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.

VEČ ...|29. 5. 2025
29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom

Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2025
28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma

Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.

28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma

Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma

Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.

VEČ ...|28. 5. 2025
28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma

Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

VEČ ...|27. 5. 2025
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha

Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.

27. dan šmarnic: Moč Svetega duha

Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

27. dan šmarnic: Moč Svetega duha

Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.

VEČ ...|27. 5. 2025
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha

Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice 2025 Večerni pogovori z Marijo Rebeka Kenda

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2025
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen

Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.

26. dan šmarnic: Bog le ljubezen

Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice Rebeka Kenda Večerni pogovori z Marijo

Zgodbe za otroke

26. dan šmarnic: Bog le ljubezen

Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.

VEČ ...|26. 5. 2025
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen

Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice šmarnice Rebeka Kenda Večerni pogovori z Marijo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 5. 2025
25. dan šmarnic: Prava ljubezen

Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

25. dan šmarnic: Prava ljubezen

Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice

Zgodbe za otroke

25. dan šmarnic: Prava ljubezen

Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

VEČ ...|25. 5. 2025
25. dan šmarnic: Prava ljubezen

Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 5. 2025
24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu

Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu

Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice

Zgodbe za otroke

24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu

Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

VEČ ...|24. 5. 2025
24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu

Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

Jure Sešek

otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice

Zgodbe za otroke
Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke.
Jure Sešek

Jure Sešek

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Robert Božič

kmetijstvoshod kmetov

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|21. 10. 2025
Grda kraljična

Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Grda kraljična

Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se

VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina