Is podcast
Letošnje šmarnice v živahni dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavljajo življenje otrok v misijonih, nas seznanjajo s poslanstvom misijonarjev in vabijo, da naše življenje postane dar za Boga. Pod naslovom Marija ima rada vse otroke jih je napisala Špela Pahor. Naročite se na podkast Zgodbe za otroke.
otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice slovensko šmarnice 2022 šmarnice
Letošnje šmarnice v živahni dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavljajo življenje otrok v misijonih, nas seznanjajo s poslanstvom misijonarjev in vabijo, da naše življenje postane dar za Boga. Pod naslovom Marija ima rada vse otroke jih je napisala Špela Pahor. Naročite se na podkast Zgodbe za otroke.
Letošnje šmarnice v živahni dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavljajo življenje otrok v misijonih, nas seznanjajo s poslanstvom misijonarjev in vabijo, da naše življenje postane dar za Boga. Pod naslovom Marija ima rada vse otroke jih je napisala Špela Pahor. Naročite se na podkast Zgodbe za otroke.
otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskošmarnice 2022šmarnice
Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila.
Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila.
Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.
Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.
Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.
Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.
Ste vedeli, da se male sončnice ozirajo za soncem, odrasle pa nič več? Zgodba pripoveduje o drobni sončnici, ki si je želela biti velika.
Ste vedeli, da se male sončnice ozirajo za soncem, odrasle pa nič več? Zgodba pripoveduje o drobni sončnici, ki si je želela biti velika.
Otroci, ste se že kdaj izgubili? Potem gotovo poznate stisko, v kateri se je znašel junak naše zgodbe. Beni zvečer ni našel poti do garaže, v kateri je bila njegova družina. Prijazno je prosil za pomoč in doživel različne odzive.
Otroci, ste se že kdaj izgubili? Potem gotovo poznate stisko, v kateri se je znašel junak naše zgodbe. Beni zvečer ni našel poti do garaže, v kateri je bila njegova družina. Prijazno je prosil za pomoč in doživel različne odzive.
V zgodbi, ki je pred vami nastopajo bratci Tinko, Binko in Dinko. Ste pomislili na fantiče? Ne, ne. Paglavci so. Eden izmed njih je slišal čudovito zgodbo o tem, kako se bodo spremenili, o tem, kaj bodo postali in kam bodo šli. Pa mu bratca nista verjela. Čas je pokazal kdo ima prav.
V zgodbi, ki je pred vami nastopajo bratci Tinko, Binko in Dinko. Ste pomislili na fantiče? Ne, ne. Paglavci so. Eden izmed njih je slišal čudovito zgodbo o tem, kako se bodo spremenili, o tem, kaj bodo postali in kam bodo šli. Pa mu bratca nista verjela. Čas je pokazal kdo ima prav.
Frida in Maja sta se sprli. Jeza je Fridi narekovala slabo voljo, razmišljala je kako bi se maščevala. Skrbi je zaupala mami, ta pa je predlagala, da prijateljici odpusti. Ne skrbite, zaplet ima srečen in miren konec. Pa krasen nauk tudi.
Frida in Maja sta se sprli. Jeza je Fridi narekovala slabo voljo, razmišljala je kako bi se maščevala. Skrbi je zaupala mami, ta pa je predlagala, da prijateljici odpusti. Ne skrbite, zaplet ima srečen in miren konec. Pa krasen nauk tudi.
Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.
Jutranjo Svetovalnico smo tokrat posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.