Is podcast Čemšeniška cerkev Is podcast
Čemšeniška cerkev

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročil zgodovina

9. 7. 2024
Čemšeniška cerkev

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač

Nataša Ličen

VEČ ...|9. 7. 2024
Čemšeniška cerkev

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilzgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 7. 2024
Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

kultura dediščina izročilo ročno delo

Zakladi naše dediščine

Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

VEČ ...|16. 7. 2024
Ohcet in Marjetin sejem

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo ročno delo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 7. 2024
Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

VEČ ...|2. 7. 2024
Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 6. 2024
Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

kultura dediščina izročilo družba spomin praznik

Zakladi naše dediščine

Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

VEČ ...|25. 6. 2024
Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba spomin praznik

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2024
Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

VEČ ...|18. 6. 2024
Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Tanja Dominko

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2024
Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Do kam sežejo okoljska vprašanja v času kruha in iger?

Zajel nas je vročinski val, osredotočeni smo na šport in zabavo, pomembna okoljska vprašanja, kot so podnebna kriza in uničenje ekosistemov, ostajajo prezrta. EU je sprejela zakonodajo o obnovi narave, a politični interesi otežujejo dolgoročne rešitve. V Sloveniji vročino spremlja polemika glede Magnificovega koncerta v Tivoliju, kar postavlja vprašanja o zaščiti narave pred kratkoročnimi političnimi in ekonomskimi interesi.

Blaž Lesnik

komentarokoljepolitikazaščita naravekratkoročni interesiMagnificokoncertTivoli

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2024
Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Dr. Helena Jaklitsch

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Radijska kateheza

VEČ ...|20. 7. 2024
Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

Si lahko bolnik ali invalid privošči počitek za dušo in telo?

Julijska kateheza je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, 

potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Morda ste v naši sobotni katehezi dobili dober namig zase.

Nekaj več ste tudi slišali o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka ponudba pogovora po telefonu z duhovnikom.

s. Meta Potočnik

počitekinvalidi in ostareliromanje v Lurd

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|20. 7. 2024
Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Pred 16. nedeljo med letom

V duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla. Sledila je molitev 1. nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za vse bolnike, invalide in ostarele. Zadnje dejanje je bila Radijska kateheza za bolnike in ostarele, ki je bila namenjena razmišljanju o počitku. Poznamo več vrst počitka. Vsak, tudi bolan, ostarel ali invaliden človek, potrebuje nekaj dni, ko je ritem življenja vsaj malo drugačen. Nekaj več ste slišali tudi o skorajšnjem romanju v Lurdu in o tem, kako poteka pogovor po telefonu z duhovnikom. 

Franci Trstenjak

duhovnostpogovorodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor