Is podcast Kruhkerija Is podcast
Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Nataša Ličen

kultura družba dediščina izročilo

14. 3. 2023
Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Nataša Ličen

VEČ ...|14. 3. 2023
Kruhkerija

V Hotemažah so skozi več družinskih generacij gostilničarjev razvili svojevrstno zgodbo krušnih dobrot. Kruhkerija je zanimiva zgodba tudi iz strokovnega vidika etnologije. Kako pišejo in razvijajo zgodbo kruha in krušnih dobrot, je povedal Franci Bukovnik.

Nataša Ličen

kulturadružbadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 3. 2023
Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

kultura družba dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

VEČ ...|7. 3. 2023
Lojze Wieser - okusi naše kulture

Lojze Wieser, slovenski narodni delavec in založnik, ki deluje na avstrijskem Koroškem, je avtor najboljše kuharske knjige na svetu s področja gastronomije “Svatba okusov - poroka Alp in Jadrana.” Govorili smo o okusih našega širšega kulturnega prostora. Večkrat nagrajeni avtor knjig in dokumentarnih filmov pravi, da so tudi jedi poetičen izraz kulture, saj so se ljudje v preteklosti, včasih kljub hudemu pomanjkanju, znašli in zmogli ustvariti vrhunsko gastronomijo. 

Nataša Ličen

kultura družba dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 2. 2023
70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

VEČ ...|28. 2. 2023
70 let Mestnega muzeja Idrija

Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja IdrijaPogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko. 

Nataša Ličen

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 2. 2023
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

kultura dediščina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

VEČ ...|21. 2. 2023
Materni jezik

Unesco je leta 1999 21. februar razglasil za mednarodni dan maternega jezika, z namenom spodbujanja spoštovanja tako lastne materinščine kot tudi drugih ljudi ter njihovih materinščin in kultur. Oozarjajo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Materni jezik je jezik s katerim nas prvič ogovori mama in je tisti v katerem spregovorimo svojo prvo besedo, zato mu rečemo tudi prvi jezik. Z maternim jezikom se najlažje izražamo, razmišljamo, pišemo, sanjamo in se na splošno sporazumevamo. Materi jezik je v družbi pomemben za razvoj in krepitev narodne zavesti. Po podatkih UNESCA okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Slovenščina je eden od bolj razvitih jezikov, dr. Kozma Ahačič pravi, da je velik jezik. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 2. 2023
Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

VEČ ...|14. 2. 2023
Rok Hvala o ljubezni, štrukljih in poeziji z noto izročila

Rok Hvala iz Društva Bazilika je strnil široka prizadevanja društva, ki mu predseduje, iz Rečice ob Savinji, na področju dediščine. Obujajo kulinariko, predvsem ponudbo štrukljev, pa tudi pripovedi, lokalnih navad in običajev.   

Nataša Ličen

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 2. 2023
Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

VEČ ...|7. 2. 2023
Društvo Bazilika, ki izboljšuje priokus kulture

Kulturno turistično društvo Bazilika je recept za dopust, zabavo in dogodke, so zapisali na svoji spletni strani. Odkrivajo podeželje, vinogradniško, tradicijo v zidanicah, zdravilne vode v termah. Organizirajo dogodke s poudarkom na glasbi, kulinariki in tradiciji. Rok Hvala je predstavil ozadje njihovih dejavnosti.  
 

Nataša Ličen

kultura tradicija izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

kultura dediščina izročilo duhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

VEČ ...|31. 1. 2023
Dediščina jaslic

Kartuzija Jurklošter je tradicionalno v božičnem času prizorišče razstave jaslic izdelovalcev iz vse Slovenije. S samostanom in njegovo zgodovino naj bi bila povezana Veronika Deseniška, po legendi naj bi bila tu pokopana. Tradicijo jaslic med drugimi v kraju ohranja Drago Kozinc

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

kultura narava odnosi dediščina izročilo spomin

Zakladi naše dediščine

Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

VEČ ...|24. 1. 2023
Matjaževa domačija

Matjaževa domačija je delo družine Pavlin, ki je zavezana ohranjanju kulturne dediščine na slovenskem podeželju, obenem pa tudi navduševanju svojih gostov nad izjemnim kulturnim in naravnim bogastvom naše lepe dežele. Zgodba se je začela leta 1998, ko so se odločili za nakup sosedove (Bučarjeve) hiše. Ker je bila v zelo slabem stanju, so jo na začetku nameravali celo podreti in zasaditi sadovnjak, pozneje pa so se vsled dejstva, da so take hiše že prava redkost, odločili, da hišo prenovijo. Pri prenovi so sledili nasvetom Zavoda za zaščito kulturne dediščine. Obenem so rešili uničenja tudi Mirtkov kozolec iz Mačkovca in ga postavili na drugo stran cestišča. Vmes se je pojavila priložnost za nakup 200 let starega lesenega poda (skednja), ki so ga prenesli iz Planine nad Sevnico in postavili za hišo. Tako so bili postavljeni temelji za začetek kreiranja turističnega produkta.

 

Nataša Ličen

kultura narava odnosi dediščina izročilo spomin

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|18. 3. 2023
Vloge v družini

V oddaji smo se tokrat posvetili vlogam v družini s poudarkom na vlogi za očeta. Vabljeni k poslušanju kaj sta o tem spregovorila zakonca Ruparčič. 

Vloge v družini

V oddaji smo se tokrat posvetili vlogam v družini s poudarkom na vlogi za očeta. Vabljeni k poslušanju kaj sta o tem spregovorila zakonca Ruparčič. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|14. 3. 2023
Post: vprašanje Zakaj se postiš narekuje tudi način Kako se postiš!

Vsak post, tudi če gre za zdravilni ali pa zgolj shujševalni, ima tudi duhovno dimenzijo in je zato neprimerno, da s posmehom spremljamo nekoga, ki se posti zgolj zaradi telesa. O shujševalnem, zdravilnem in duhovnem postu s pomočjo dveh knjig in treh sogovornikov.

Post: vprašanje Zakaj se postiš narekuje tudi način Kako se postiš!

Vsak post, tudi če gre za zdravilni ali pa zgolj shujševalni, ima tudi duhovno dimenzijo in je zato neprimerno, da s posmehom spremljamo nekoga, ki se posti zgolj zaradi telesa. O shujševalnem, zdravilnem in duhovnem postu s pomočjo dveh knjig in treh sogovornikov.

Tadej Sadar

odnosiduhovnostzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|20. 3. 2023
Kuhajmo s sestro Nikolino

Češnjev zavitek, uporaba sirotke, enotna moka, kruh za diabetike, bograč, skutini cmoki ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Češnjev zavitek, uporaba sirotke, enotna moka, kruh za diabetike, bograč, skutini cmoki ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Naš gost

VEČ ...|11. 3. 2023
Marijan Markežič

Marijan Markežič je zelo priljubljen duhovnik in prosvetni delavec med zamejci na Goriškem, ki prihaja iz Slovenske Istre. Je dekan štandreške dekanije in župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, ki letos praznuje 50 let ter urednik revije Pastirček, ki izhaja že 77 let. Njegovo geslo je: “Vedno sejati in bo vedno zraslo. Ne tako, kot si mi želimo, ne tako, kot si mi predstavljamo, ampak tako kot Bog meni, da je prav. Dodaja še, da moramo dati prvo mesto Bogu, pravo mesto vsem in vsaki stvari …

Marijan Markežič

Marijan Markežič je zelo priljubljen duhovnik in prosvetni delavec med zamejci na Goriškem, ki prihaja iz Slovenske Istre. Je dekan štandreške dekanije in župnik Slovenskega pastoralnega središča v Gorici, ki letos praznuje 50 let ter urednik revije Pastirček, ki izhaja že 77 let. Njegovo geslo je: “Vedno sejati in bo vedno zraslo. Ne tako, kot si mi želimo, ne tako, kot si mi predstavljamo, ampak tako kot Bog meni, da je prav. Dodaja še, da moramo dati prvo mesto Bogu, pravo mesto vsem in vsaki stvari …

Matjaž Merljak

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|14. 3. 2023
Razburkano morje

Tisti trenutek, ko s čolna stopiš na kopno, ko je ena noga še na zibajoči se lupini, druga pa se že dotakne tal in s svojo trdnostjo prinese olajšanje in umirjanje – tisti trenutek je res nekaj posebnega. Saj ste ga že kdaj doživeli, kajne? Ena sama noga se tako oklene čvrstosti pomola, brega, zemlje ali betona, da povleče težo celotnega telesa nase in skoznjo prodira v prezibano drobovje sproščenost ter mir, mir, mir … Krč napetosti popušča in otresejo se ga ne le mišice, ampak predvsem misel … Tak trenutek sem doživel na tako imenovanem ’Kratkem oddihu z Radiem Ognjišče’; poseben trenutek, ki je trajal tri dni. Zato se mi zdi vredno pisati o njem. 

Razburkano morje

Tisti trenutek, ko s čolna stopiš na kopno, ko je ena noga še na zibajoči se lupini, druga pa se že dotakne tal in s svojo trdnostjo prinese olajšanje in umirjanje – tisti trenutek je res nekaj posebnega. Saj ste ga že kdaj doživeli, kajne? Ena sama noga se tako oklene čvrstosti pomola, brega, zemlje ali betona, da povleče težo celotnega telesa nase in skoznjo prodira v prezibano drobovje sproščenost ter mir, mir, mir … Krč napetosti popušča in otresejo se ga ne le mišice, ampak predvsem misel … Tak trenutek sem doživel na tako imenovanem ’Kratkem oddihu z Radiem Ognjišče’; poseben trenutek, ki je trajal tri dni. Zato se mi zdi vredno pisati o njem. 

Marjan Bunič

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 3. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. marec 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. marec 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|20. 3. 2023
Angel izposojene knjige

Iz knjižnice sem prinesel knjigo, in ko sem jo odprl, me je spreletela …

Angel izposojene knjige

Iz knjižnice sem prinesel knjigo, in ko sem jo odprl, me je spreletela …

Gregor Čušin

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 3. 2023
Knjiga Na spletni prižnici Martina Goloba beleži v 100 dneh 13 500 prodanih izvodov

Knjiga Na spletni prižnici Martina Goloba beleži v 100 dneh 13 500 prodanih izvodov

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMartin GolobLojze GrčmanTone RodeNa spletni prižnici