Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

26. 7. 2022
Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Nataša Ličen

VEČ ...|26. 7. 2022
Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka. 

Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka. 

VEČ ...|16. 12. 2025
Gasparijeve narodne jaslice

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

VEČ ...|9. 12. 2025
Stanko Vitez, mizar in restavrator 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

VEČ ...|2. 12. 2025
Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija  interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinadružbaizročilo

Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.  

Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaobrtpodjetništvo

Zakladi naše dediščine
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.  

VEČ ...|25. 11. 2025
Umetnost prepletanja nitk

Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaobrtpodjetništvo

Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

VEČ ...|18. 11. 2025
Afrodita Hebar Kljun in ustvarjanje iz čipk

Afrodita Hebar Kljun že trideset let ustvarja s čipkami. Povedla bo, kako se je srečala z njo in zakaj jo še vedno navdihuje. Vključena je tudi v Združenje slovenskih klekljaric. Njegovo osnovno poslanstvo je ohranjanje čipkarstva, širjenje znanja in spodbujanje razvoja na tem področju. S tem namenom organiziramo razstave, klekljarske natečaje in izdajamo klekljarsko revijo Čipkarski bilten.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine
Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

VEČ ...|11. 11. 2025
Klet Semiške penine

Ob godu sv. Martina smo bili na obisku v kleti Semiške penine, kjer oče in sin, Ivan in Gregor Simonič, pridelujeta peneča vina po klasični šampanjski metodi. Na svetovnih tekmovanjih dosegajo najvišje in prestižne ocene ter nagrade. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine
Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

VEČ ...|4. 11. 2025
Časovna kapsula

Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

VEČ ...|28. 10. 2025
Obnova Piranskega svetilnika

Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar.  Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Android Youtube Apple Podcasts RSS
Navodila za naročanje
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel
VEČ ... |
Prijatelja v čolnu

Rado in Toni sta bila prijatelja. Oba sta bila strastna ribiča. Zbrala sta denar in skupaj kupila majhen ribiški čoln. Pogosto sta šla z njim ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Prijatelja v čolnu

Rado in Toni sta bila prijatelja. Oba sta bila strastna ribiča. Zbrala sta denar in skupaj kupila majhen ribiški čoln. Pogosto sta šla z njim ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost
VEČ ... |
Duo Claripiano

Tokrat smo gostili glasbeni dvojec, ki navdušuje z nežnostjo, virtuoznostjo in odrsko ubranostjo – duo Claripiano. Sestavljata ga pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja. Skladbe za klarinet in klavir v njuni izvedbi niso le tehnično dovršene, temveč polne čustev, pristnega dialoga in skupnega diha. 30 letnico delovanja sta zaznamovala z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom. 

Duo Claripiano

Tokrat smo gostili glasbeni dvojec, ki navdušuje z nežnostjo, virtuoznostjo in odrsko ubranostjo – duo Claripiano. Sestavljata ga pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja. Skladbe za klarinet in klavir v njuni izvedbi niso le tehnično dovršene, temveč polne čustev, pristnega dialoga in skupnega diha. 30 letnico delovanja sta zaznamovala z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom. 

Jože Bartolj

spominživljenjeDuo ClaripianoTatjana KaučičDušan Sodja30 Claripiano

Komentar tedna
VEČ ... |
Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbapolitikaspomin

Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje

Ob knjigi »Rojstvo lepega« novinarja Nejca Krevsa smo razmišljali na temo »Domovina kot izhodišče, svet kot obzorje«. Poleg Krevsa je v oddaji sodeloval tudi dr. Ernest Petrič, pravnik, diplomat in mislec širokih obzorij. Oddaja je nastala na mini počitnicah Radia Ognjišče na Bledu.

Radio Ognjišče Alen Salihović Tone Gorjup

politikasvpmsvetkrevs

Moja zgodba
VEČ ... |
Temna in svetla plat Dela

V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe.  Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva. 

Temna in svetla plat Dela

V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe.  Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTemna stran DelaSvetla stran DelaIgor OmerzaAlenka Puhar

Adventna spodbuda
VEČ ... |
S šolo se vse spremeni

Zgodba upanja nas popelje v Afriko. V Angoli deluje misijonarka s. Zvonka Mikec, ki nam bo povedala, kakšen čudež sta doživela revna brat in sestra, ki sta si želela v šolo. Prisluhnite resnici: s šolo se vse spremeni.

S šolo se vse spremeni

Zgodba upanja nas popelje v Afriko. V Angoli deluje misijonarka s. Zvonka Mikec, ki nam bo povedala, kakšen čudež sta doživela revna brat in sestra, ki sta si želela v šolo. Prisluhnite resnici: s šolo se vse spremeni.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke
VEČ ... |
Frančiškova božična procesija

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes prisluhnite zgodbi o dobrem Frančišku, ki je v svoji vasi Jezusov prihod praznoval na prav poseben način.

Frančiškova božična procesija

Nov dan, nova adventna zgodba na zvočnem koledarju radia Ognjišče! Danes prisluhnite zgodbi o dobrem Frančišku, ki je v svoji vasi Jezusov prihod praznoval na prav poseben način.

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Kulturni utrinki
VEČ ... |
Koncert Zven veličastja APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja v soboto 27. decembra osrednji božični koncert pod naslovom Zven veličastja, z biseri slovenskega baroka. Na dogodek nas je povabil predsednik APZ-ja Blaž Strniša.

Koncert Zven veličastja APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja v soboto 27. decembra osrednji božični koncert pod naslovom Zven veličastja, z biseri slovenskega baroka. Na dogodek nas je povabil predsednik APZ-ja Blaž Strniša.

Jože Bartolj

kulturaglasbaAPZ France PrešerenBlaž StrnišaZven veličastja

Spominjamo se
VEČ ... |
Spominjamo se dne 18. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje
VEČ ... |
Juš Milčinski

Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.  

Juš Milčinski

Na dogodku »Lahko.si», ki so ga za mlade z manj priložnostmi pripravili v organizaciji slovenskega Andragoškega centra, smo Juša Milčinskega - ki je dogodek povezoval in s sodelavci IGLU Theatra poskrbel za sproščeno in humorno razpoloženje, s tem pa spodbudil h kreativnosti - vprašali, kako biti bolj ustvarjalen, radoveden in iskriv?, ter kako zmore sam ohranjati inovativnost.  

Nataša Ličen

izobraževanjeodnosivzgojakulturainovativnost

Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ... |
Rozinova in makov nadev

Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.  

Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.

Rozinova in makov nadev

Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.  

Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Copyright © Radio Ognjišče 2018-2025