Is podcast Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru Is podcast
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo družba

5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinamuzejstvodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 9. 2023
Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

VEČ ...|26. 9. 2023
Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici

V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 9. 2023
Odkrita in obnovljena kapela preddvorskega gradu

Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod. 

Odkrita in obnovljena kapela preddvorskega gradu

Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Odkrita in obnovljena kapela preddvorskega gradu

Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod. 

VEČ ...|19. 9. 2023
Odkrita in obnovljena kapela preddvorskega gradu

Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod. 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 9. 2023
Sadovi kartuzije Pleterje

V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov. 

Sadovi kartuzije Pleterje

V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Sadovi kartuzije Pleterje

V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov. 

VEČ ...|12. 9. 2023
Sadovi kartuzije Pleterje

V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov. 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 9. 2023
Lončeni bas ali gudalo

Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.  
 

Lončeni bas ali gudalo

Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.  
 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Lončeni bas ali gudalo

Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.  
 

VEČ ...|5. 9. 2023
Lončeni bas ali gudalo

Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.  
 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 8. 2023
Belokranjski muzej

Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek

Belokranjski muzej

Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek

kultura narava družba izročilo dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Belokranjski muzej

Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek

VEČ ...|29. 8. 2023
Belokranjski muzej

Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek

Nataša Ličen

kultura narava družba izročilo dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 8. 2023
Kristina Razinger izpod Golice

Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti. 

Kristina Razinger izpod Golice

Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti. 

narava pogovor spomin

Zakladi naše dediščine

Kristina Razinger izpod Golice

Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti. 

VEČ ...|22. 8. 2023
Kristina Razinger izpod Golice

Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti. 

Nataša Ličen

narava pogovor spomin

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 8. 2023
Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

kultura narava dediščina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

VEČ ...|15. 8. 2023
Pleteni izdelki iz ličja Betke Kralj

Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 8. 2023
Lovska koča Javorč

Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.   

Lovska koča Javorč

Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.   

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Lovska koča Javorč

Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.   

VEČ ...|8. 8. 2023
Lovska koča Javorč

Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.   

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 9. 2023
Angel polne lune

Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …

Angel polne lune

Kot otroka me je nekajkrat, tako je vedela povedat moja mama, nosila …

Gregor Čušin

Svetovalnica

VEČ ...|2. 10. 2023
Kampanja potipaj po zdravju

Oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, v Združenju Europa Donna Slovenija s kampanjo Najboljši prijateljici potipaj po zdravju, pozivajo ženske, da redno opravljajo samopregled dojk in enako priporočijo tudi svojim prijateljicam. V Svetovalnici smo gostili Tanjo Španič iz Europe Donne. 

Kampanja potipaj po zdravju

Oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, v Združenju Europa Donna Slovenija s kampanjo Najboljši prijateljici potipaj po zdravju, pozivajo ženske, da redno opravljajo samopregled dojk in enako priporočijo tudi svojim prijateljicam. V Svetovalnici smo gostili Tanjo Španič iz Europe Donne. 

Tanja Dominko

Sol in luč

VEČ ...|26. 9. 2023
Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - Naučite se reči NE in uresničite svoje bistvo, smisel vašega bivanja.

GREG MCKEOWN je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Greg McKeown: Osredotočenost na bistvo - Naučite se reči NE in uresničite svoje bistvo, smisel vašega bivanja.

GREG MCKEOWN je razsvetljenje doživel, ko je bil zaradi sestanka primoran v porodnišnici pustili ženo z majhnim otrokom. »Naučil sem se pomembne lekcije,« pravi: »Če si v življenju sam ne določiš prioritet, ti jih bo nekdo drug.« Začel je preučevati, zakaj se ljudje odločamo tako kot se in začel svetovati ljudem, ki jih pritisk na koncu zlomi. Svetovanje poimenuje Esencializem, govori o preprostih stvareh, predvsem pa o tem, da se moramo naučiti sprejemati odločitve in velikokrat reči ’ne’, za to, da bomo lahko uresničili tisto, kar je najbolj bistveno, saj bomo s tem uresničili tisto kar je najbolj naše, smisel našega bivanja. Knjiga je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Moja zgodba

VEČ ...|1. 10. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Duhovnik Franc Saleški Gomilšek (Jože Kužnik)

Poslušate lahko novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil duhovnik Jože Kužnik, avtor knjige Franc Saleški Gomilšek – apostol Jezusovega srca, ki je izšla leta 2006. In temu slovenskemu štajerskemu duhovniku, ki je bil ubit na dolenjskem 15. oktobra 1943, smo posvetili tokratno oddajo ob 80-letnici njegove smrti. Prisluhnili ste lahko opisu življenja mučenca, ki so ga umorili nemški okupatorji blizu Rdečega kala pri Dobrniču.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Duhovnik Franc Saleški Gomilšek (Jože Kužnik)

Poslušate lahko novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Z nami je bil duhovnik Jože Kužnik, avtor knjige Franc Saleški Gomilšek – apostol Jezusovega srca, ki je izšla leta 2006. In temu slovenskemu štajerskemu duhovniku, ki je bil ubit na dolenjskem 15. oktobra 1943, smo posvetili tokratno oddajo ob 80-letnici njegove smrti. Prisluhnili ste lahko opisu življenja mučenca, ki so ga umorili nemški okupatorji blizu Rdečega kala pri Dobrniču.

 

Jože Bartolj

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 10. 2023
V Ljubljani Plečnikov avditorij - Jernej Županič Sovretov nagrajenec - Počastitev Gregorčiča v Vrsnem

V Ljubljani Plečnikov avditorij - Jernej Županič Sovretov nagrajenec - Počastitev Gregorčiča v Vrsnem

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJernej ŽupaničSovretova nagradaPlečnikov avditorijSimon Gregorčič

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 10. 2023
Teo Petrovič Presetnik: Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?

Čeprav zahodni svet danes zelo ceni demokracijo, ni bilo vedno tako. Nekateri največji misleci v zgodovini zahodne civilizacije so demokracijo močno kritizirali. Veliki grški filozof Sokrat denimo ni bil pristaš demokratične ureditve.Trdil je, da je najboljša oblika vladavine tista, kjer vlada vodja, ki ima vrline, znanje in razumevanje države. Sokrata so skrbele težave, ki jih povzroča neizobraženo in lahko vodljivo prebivalstvo, ki ima oblast nad državo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Teo Petrovič Presetnik: Imamo v Sloveniji demokracijo ali je ta le fasada, ki prikriva tiranijo prevarantov?

Čeprav zahodni svet danes zelo ceni demokracijo, ni bilo vedno tako. Nekateri največji misleci v zgodovini zahodne civilizacije so demokracijo močno kritizirali. Veliki grški filozof Sokrat denimo ni bil pristaš demokratične ureditve.Trdil je, da je najboljša oblika vladavine tista, kjer vlada vodja, ki ima vrline, znanje in razumevanje države. Sokrata so skrbele težave, ki jih povzroča neizobraženo in lahko vodljivo prebivalstvo, ki ima oblast nad državo.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Teo Petrovič Presetnik

Spominjamo se

VEČ ...|2. 10. 2023
Spominjamo se dne 2. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 10. 2023
Spodbujanje otrokove zgodnje socialne komunikacije

Tokrat smo se posvetili majhnim otrokom. Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo ZD Dr. Adolfa Drolca Maribor je namreč pripravila brezplačno izobraževanje za družine s temo: Spodbujanje otrokove zgodnje socialne komunikacije. Več nam je povedala specialna pedagoginja Maša Orel.

Spodbujanje otrokove zgodnje socialne komunikacije

Tokrat smo se posvetili majhnim otrokom. Razvojna ambulanta s centrom za zgodnjo obravnavo ZD Dr. Adolfa Drolca Maribor je namreč pripravila brezplačno izobraževanje za družine s temo: Spodbujanje otrokove zgodnje socialne komunikacije. Več nam je povedala specialna pedagoginja Maša Orel.

s. Meta Potočnik