Is podcast
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura

21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Nataša Ličen

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 10. 2022
Trg Jožeta Karlovška

V Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah so v spomin na strokovnjaka za ornamentiko in raziskovalca ljudske umetnosti Jožeta Karlovška poimenovali trg v središču kraja. 

Trg Jožeta Karlovška

V Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah so v spomin na strokovnjaka za ornamentiko in raziskovalca ljudske umetnosti Jožeta Karlovška poimenovali trg v središču kraja. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Trg Jožeta Karlovška

V Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah so v spomin na strokovnjaka za ornamentiko in raziskovalca ljudske umetnosti Jožeta Karlovška poimenovali trg v središču kraja. 

VEČ ...|4. 10. 2022
Trg Jožeta Karlovška

V Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah so v spomin na strokovnjaka za ornamentiko in raziskovalca ljudske umetnosti Jožeta Karlovška poimenovali trg v središču kraja. 

Blaž Lesnik

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 9. 2022
Dnevi evropske kulturne dediščine

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

Dnevi evropske kulturne dediščine

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

VEČ ...|27. 9. 2022
Dnevi evropske kulturne dediščine

V dneh do 8. oktobra 2022 potekajo 32. Dnevi evropske kulturne dedišine in 10. Teden kulturne dediščine. Poteka 400 dogodkov v več kot 170 krajih od Trsta do Porabja. Tako se lahko s kulturno dedišino seznanite tudi v vašem kraju, nam je povedala Nataša Gorenc, nacionalna koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine. 

Matjaž Merljak

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 9. 2022
Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

kultura dediščina izročilo zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

VEČ ...|20. 9. 2022
Primorsko narečje v Podkraju

Podkraj - kraj pod »krojem«, je središče več vasi, ki so ugnezdene med mogočne planote visokega krasa: Hrušico, Nanos in Trnovski gozd. Obdane so z gozdovi globokih brezen, visokih vrhov in mnogih skrivnosti. V podkrajsko faro, katere zavetnica je sv. Marjeta, sodijo vasice in zaselki: Bela, Višnje, Trševje, Hrušica in Vodice. Strmo nad Podkrajem se dvigajo Križna gora, Sveti Duh, Srednja gora ter Strliška gora. Zanimivost prvih vasi so vzdevki. Predstavili sta jih domačinki in tudi drobne razlike vaških narečij, Nadja in Ana.   

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 9. 2022
Zeliščni vrt

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

Zeliščni vrt

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Zeliščni vrt

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

VEČ ...|13. 9. 2022
Zeliščni vrt

Vstopili smo v zeliščni vrt Jožice Šerbinek, ki nadaljuje bogato dediščino pridelave in predelave zelišč in ostalih ratslin, ki uspevajo na njenem vrtu ter razvija tudi svoje izdelke, na vrt pa rada popelje tudi obiskovalce.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 9. 2022
Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

VEČ ...|6. 9. 2022
Oblačilna dediščina

Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki vsako leto privablja več kot 30.000 obiskovalcev. Angleški medij The Guardian je festival uvrstil med dvajset najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Vsako leto v septembru se v Kamniku tradicija združi z etnografijo, kulturo in zabavo. Osrednja pozornost festivala, v letu 2022 jubilejnega petdesetega po vrsti, je oblačilna dediščina. Na ta, pogosto spregledan del zgodovine, opozarjajo spremljajoče razstave, številni nastopi folklornih skupin iz Slovenije in tujine. Vrhunec prireditve je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš iz različnih predelov Slovenije in zamejstva. Festival je v ponos mestu, domačini mu radi rečejo kar “Noše”. Pogovarjali smo se s Tonetom Ftičarjem, strokovnim koordinatorjem programskega dela.  

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 8. 2022
Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

VEČ ...|30. 8. 2022
Stare tehnike lončarjenja

Lončarski center Bahor, Zavod za razvoj in promocijo lončarstva združuje dejavnosti, ki imajo skupni cilj, razvoj in promocijo lončarstva v kulturi in umetnosti. Na obrobju Trnovskega gozda, v vasi Kanji dol deluje  »Center eksperimentalne arheologije«, kjer je nove prostore pridobila tudi lončarska šola. Izvajajo tečaje RAKU in Umetnost dela na lončarskem vretenu. Pogovarjali smo se z Janjo Bahor

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 8. 2022
Jože Pavlakovič -rezbar in mizar

V oddaji smo obiskali župnika Starega trga ob Kolpi, ki s prijateljem rezbari in mizari. Novembra bo blagoslovitev unikatnih klopi, ki sta jih izdelala, polne simbolike. Obiskal ju je Jure Sešek.

Jože Pavlakovič -rezbar in mizar

V oddaji smo obiskali župnika Starega trga ob Kolpi, ki s prijateljem rezbari in mizari. Novembra bo blagoslovitev unikatnih klopi, ki sta jih izdelala, polne simbolike. Obiskal ju je Jure Sešek.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Jože Pavlakovič -rezbar in mizar

V oddaji smo obiskali župnika Starega trga ob Kolpi, ki s prijateljem rezbari in mizari. Novembra bo blagoslovitev unikatnih klopi, ki sta jih izdelala, polne simbolike. Obiskal ju je Jure Sešek.

VEČ ...|23. 8. 2022
Jože Pavlakovič -rezbar in mizar

V oddaji smo obiskali župnika Starega trga ob Kolpi, ki s prijateljem rezbari in mizari. Novembra bo blagoslovitev unikatnih klopi, ki sta jih izdelala, polne simbolike. Obiskal ju je Jure Sešek.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 8. 2022
Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

kultura glasba

Zakladi naše dediščine

Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

VEČ ...|16. 8. 2022
Miro Božič, ki igra na orglice ali ustno harmoniko

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela

Nataša Ličen

kultura glasba

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 10. 2022
Janez Juhant: Predsedniške volitve, družinski zakonik, RTV

Tokrat je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Govorili smo o predsedniških volitvah, zbiranju referendumskih podpisov pod zakon o RTV, sprejemanju sprememb družinskega zakonika, dotaknili smo se tudi glasu katoličana v družbi nasploh.

Janez Juhant: Predsedniške volitve, družinski zakonik, RTV

Tokrat je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Govorili smo o predsedniških volitvah, zbiranju referendumskih podpisov pod zakon o RTV, sprejemanju sprememb družinskega zakonika, dotaknili smo se tudi glasu katoličana v družbi nasploh.

Tanja Dominko

politikadružba

Dogodki

VEČ ...|4. 10. 2022
Silva Matos: Ganjeni smo, da smo še vedno skupaj!

V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.

Silva Matos: Ganjeni smo, da smo še vedno skupaj!

V tistih političnih časih komunizma ni bilo predvideno, da bi se verni zakonci organizirali v skupine. Odločitev, da smo se začeli zbirati po naših domovih, je bila modra. Sprejeli smo določen način delovanja skupin. To se je v petih desetletjih izkazalo kot prava odločitev in trdna podlaga za dobro delovanje zakonskih skupin, je na letnem srečanju zakonskih skupin Najina pot povedala Silva Matos.

Radio Ognjišče

zakondružinanajina pot

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2022
Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Sol in luč

VEČ ...|4. 10. 2022
Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

Tadej Sadar

duhovnostkulturaodnosi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|6. 10. 2022
374. oddaja

Prodajalka cvetja - Beti Jurković, Gli occhi miei – Wilma Goich, Cinderella Rockefella - Esther And Abi Ofarim, Ti si tisti - Metka Štok in Snežka Vavpetič, Lété Indien – Joe Dassin, Life itself will let you know – Anthony Quinn & Charlie, Zakaj - Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Gazi dragi srce moje - Gabi Novak, Superstart – Carpenters, Meni je vseeno – Alenka Pinterič, Ich liebe das Leben - Vicky Lenadros, Miracle of the Rosary - Elvis Presley …  

374. oddaja

Prodajalka cvetja - Beti Jurković, Gli occhi miei – Wilma Goich, Cinderella Rockefella - Esther And Abi Ofarim, Ti si tisti - Metka Štok in Snežka Vavpetič, Lété Indien – Joe Dassin, Life itself will let you know – Anthony Quinn & Charlie, Zakaj - Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Gazi dragi srce moje - Gabi Novak, Superstart – Carpenters, Meni je vseeno – Alenka Pinterič, Ich liebe das Leben - Vicky Lenadros, Miracle of the Rosary - Elvis Presley …  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|6. 10. 2022
Viljem Gogala

Viljem Gogala, magister sociologije in pravnik z uspešno (celo mednarodno) kariero, nekdanji novinar dnevnika Delo, nenadoma zapusti vse in se odpravi na pot. Sam, peš in brez denarja, v nahrbtniku pa ima le rezervne hlače, majico in spodnje perilo. Prehodi vse stare romarske poti v Evropi in obišče tudi Jeruzalem. 

Odlomek iz knjige: Pomirjajoč zven njegove piščali me je uspaval. Ob njenih, oddaljujočih se zvokih, sem se preselil nazaj v svet sanj.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem na oltarju našel Sveto pismo, si ga odprl in si prebral odlomek o Jakobu:
In Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz tega nisem vedel. Poln strahu je dejal: Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega kot hiša Božja in to so vrata nebeška!

Viljem Gogala

Viljem Gogala, magister sociologije in pravnik z uspešno (celo mednarodno) kariero, nekdanji novinar dnevnika Delo, nenadoma zapusti vse in se odpravi na pot. Sam, peš in brez denarja, v nahrbtniku pa ima le rezervne hlače, majico in spodnje perilo. Prehodi vse stare romarske poti v Evropi in obišče tudi Jeruzalem. 

Odlomek iz knjige: Pomirjajoč zven njegove piščali me je uspaval. Ob njenih, oddaljujočih se zvokih, sem se preselil nazaj v svet sanj.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem na oltarju našel Sveto pismo, si ga odprl in si prebral odlomek o Jakobu:
In Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz tega nisem vedel. Poln strahu je dejal: Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega kot hiša Božja in to so vrata nebeška!

Nataša Ličen

družbaduhovnostpogovorodnosivzgojakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 10. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2022
V Mariboru Zapuščina Janka Messnerja - V Clevelandu Slovenski dnevi

V Mariboru Zapuščina Janka Messnerja - V Clevelandu Slovenski dnevi

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm