Is podcast
Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo okolje

29. 6. 2021
Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Nataša Ličen

VEČ ...|29. 6. 2021
Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilookolje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

kultura narava družba dediščina kulinarika tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

VEČ ...|9. 8. 2022
Dobrote suhorobarske dežele

Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina kulinarika tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 8. 2022
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

kultura narava kmetijstv dediščina

Zakladi naše dediščine

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

VEČ ...|2. 8. 2022
Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Kmečki praznik na Medvedjem Brdu je tradicionalna prireditev z bogatim programom, ki se vsako leto odvija prvo nedeljo v avgustu. Predstavitev gorske mehanizacije za kmetovanje, življenje na kmetiji in različna dela ter obrti. Pogovarjali smo se z Matejo Gladek. 

Nataša Ličen

kultura narava kmetijstv dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 7. 2022
Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

VEČ ...|26. 7. 2022
Sv. Ema in mogočna gotska cerkev v Šentrupertu

Sv. Ema Krška, njen god obhajamo 27. junija, velja za prvo slovensko svetnico, v nekaterih zapisih beremo, da je bila najbogatejša ženska svojega časa. Natančnejše podatke o njej težko razbiramo, zaradi oddaljenosti in tudi skopih zgodovinskih poročil. Ne ve se točno kdaj, izročilo pa ve, kje se je rodila, približno leta 1000 oz. nekaj deset let prej, na gradu Pilštajn na Kozjanskem. Vsekakor je bila tudi slovenskega rodu. Globoko verna in ob gmotnem bogastvu, ki ji je bilo zaupano s poroko, bogata tudi v duhovnem življenju, zgradila je samostan benediktink v Krki na Koroškem, ki velja za njeno največje delo, zgraditi je dala tudi več cerkva, ena teh je v Šentrupertu na Dolenjskem, posvečena sv. Rupartu, kot izkazuje ime kraja, cerkev, ki velja za eno najlepših gotskih pri nas, z arhitekturno spomeniško vrednostjo. Ko smo pred več leti na radijskem kolesarjenju obiskalo omenjeni kraj, smo vstopili tudi v župnijsko cerkev in posneli pogovor s Stankom Okornom, ki smo ga znova obudili, mesec dni po godu sv. Eme, tudi kot namig za poletni izlet.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

kultura dediščina zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

VEČ ...|18. 7. 2022
Noah Charney o kraji umetnin v Sloveniji

Noah Charney je ustanovni član Arce - Združenja za raziskovanje kriminala na področju umetnin. ARCA pospešuje svoje poslanstvo s svojim izobraževalnim programom, raziskavami, publikacijami in osveščanjem javnosti. Kot interdisciplinarna skupina ARCA sodeluje z znanstveniki in sorodnimi strokovnjaki s področja prava, kazenskega pravosodja, varnosti, muzejskih študij, umetnostne zgodovine, arheologije in upravljanja kulturnih virov na nacionalni ter mednarodni ravni, v spodbudo izmenjavi znanja in napredka omenjenega specializiranega področja. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina muzejstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 7. 2022
Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

kultura narava dediščina izročilo zgodovina kulinarika

Zakladi naše dediščine

Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

VEČ ...|12. 7. 2022
Obedi in obredi - okusi suhorobarske dežele

V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo družba

Zakladi naše dediščine

Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

VEČ ...|5. 7. 2022
Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - bazilika miru

Razstava Tolminskega muzeja Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - »bazilika miru« prikazuje izjemen sakralni spomenik z globoko sporočilnostjo, ki je še kako aktualna tudi danes. »Bazilika miru« ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja v času prve svetovne vojne. Od leta 2017 je nosilka prestižnega znaka evropske dediščine. Na razstavi Tolminskega muzeja avtorica mag. Damjana Fortunat Černilogar, ki je bila v rubrika naša sogovornica, predstavi izjemno zgodbo Spominske cerkve Sv. Duha v Javorci, njene graditelje ter arhitekturne in umetnostnozgodovinske posebnosti. Razstava je nastala leta 2016, ob stoti obletnici izgradnje »bazilike miru«, Tolminski muzej pa je z njo do sedaj gostoval tudi v Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Spominsko cerkev so leta 1916 na robu soškega bojišča, v manj kot letu dni in z lastnimi sredstvi, zgradili vojaki 3. gorske brigade XV. avstro-ogrskega korpusa. Zgrajena je po načrtih dunajskega umetnika Remigiusa Geylinga. Vodja gradnje je bil Geza Jablonszky, pomembnejša rezbarska dela pa je opravil Anton Perathoner. Cerkev so z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom zgradili v spomin na padle vojake. Poseben pečat ji dajejo secesijsko obdelan notranji prostor in 2565 v hrastove plošče vžganih imen, ki pričajo o tragičnih usodah posameznikov različnih narodnosti in veroizpovedi. Danes Javorca, nosilka znaka evropske dediščine, ohranja kolektivni spomin o solidarnosti in združevalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje v času težkih preizkušenj ter predstavlja poziv k miru in spravi. Spominska cerkev v Javorci je leta 2017 pridobila znak evropske dediščine. Do 11. septembra 2022 je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

VEČ ...|28. 6. 2022
Rokodelske dejavnosti

V Zakladi naše dediščine smo z Mijo Bokal, ki prihaja iz Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije, govorili o novem zakonu za ureditev rokodelske dejavnosti.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

dediščina izročilo kultura

Zakladi naše dediščine

Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

VEČ ...|21. 6. 2022
Umetnost vezenja

Pri KUD Sejalec Besnica je aprila 2022 izšel priročnik za vezenje z naslovom UMETNOST VEZENJA, avtorice Marije Šolar. V pogovoru za naš radio je opisala od kod ji veselje do vezenja, koliko tehnik, tudi iz svetovne dediščine vezenja, je zaobjela v priročniku, komu je namenjen in kaj ji vezenje pomeni. Njeni izdelki in umetnine iz vezenja ostalih mojstric iz skupine Sejalčevih vezilj, Marije Sušnik, Angelce Sušnik, Marije Bertoncelj, Marije Skvarča, Valentine Grad in Silve Šifrer, so bile večkrat tudi razstavljene. 

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|7. 8. 2022
Anica Rahne - pričevanje 2

Oddaja Moja zgodba tokrat prinaša drugi del pričevanja Anice Rahne iz Šujice pri Dobrovi. Kljub skoraj 90. letom ima gospa še vedno izjemen spomin in tako nam je v drugem delu pričevanja spregovorila o poboju družine Hudnik, o Dolničarjevih, umoru bratov Birtič in drugih dogodkih iz njenih krajev v času med in po drugi svetovni vojni. Prisluhnite ob 20.h.

Anica Rahne - pričevanje 2

Oddaja Moja zgodba tokrat prinaša drugi del pričevanja Anice Rahne iz Šujice pri Dobrovi. Kljub skoraj 90. letom ima gospa še vedno izjemen spomin in tako nam je v drugem delu pričevanja spregovorila o poboju družine Hudnik, o Dolničarjevih, umoru bratov Birtič in drugih dogodkih iz njenih krajev v času med in po drugi svetovni vojni. Prisluhnite ob 20.h.

Jože Bartolj

spominpolitikaAnica Rahne

Pogovor o

VEČ ...|10. 8. 2022
O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

Marcel Krek

družbaodnosinaravaizobraževanjesvetovanjepogovor

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentardružbapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|11. 8. 2022
Don Bosko je bil drugačen

Don Bosko je bil poseben vzgojitelj, drugačen duhovnik. Fantom v oratoriju je želel biti prijatelj. Z njimi se je lovil, igral nogomet in hkrati zahteval spoštovanje pravil. Vabil jih je k vsakodnevni sveti maši in jim želel približati lepoto zakramenta sprave. 

Don Bosko je bil drugačen

Don Bosko je bil poseben vzgojitelj, drugačen duhovnik. Fantom v oratoriju je želel biti prijatelj. Z njimi se je lovil, igral nogomet in hkrati zahteval spoštovanje pravil. Vabil jih je k vsakodnevni sveti maši in jim želel približati lepoto zakramenta sprave. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 8. 2022
Goriški večer, 2. del

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc. 

Goriški večer, 2. del

Kako je s postopkom vračanja Narodnega doma v Trstu? Kakšen zgled identitete nam je Boris Pahor in kako je bil povezan s politiko? Kakšna je italijanska politika? Tudi o tem je na Goriškem večeru v Dornberku govorila senatorka Tatjana Rojc. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 8. 2022
Izobraževalna referentka Veronika Kušej o kulturno-izobraževalni dejavnosti v domu Sodalitas Tinje

Izobraževalna referentka Veronika Kušej o kulturno-izobraževalni dejavnosti v domu Sodalitas Tinje

Jože Bartolj

kulturaVeronika KušejSodalitasTinje

Spominjamo se

VEČ ...|12. 8. 2022
Spominjamo se dne 12. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|12. 8. 2022
Skupina Vera in luč, vera in osebe z duševno motnjo, vloga prijateljev in voditeljev skupin

V rubriki je beseda tekla o gibanju Vera luč, ki združuje starše otrok s posebnimi potrebami in duševno motnjo in njihove prijatelje. Cerkev ve, da mora biti v njej prostor za vsakega, zato so jim na voljo številne skupine po Sloveniji, kjer se lahko srečujejo in prejemajo zakramente. Kje so in kakšen program imajo, sta več povedali moji gostji Kristina Mlinarič in Tea Kovač.

Skupina Vera in luč, vera in osebe z duševno motnjo, vloga prijateljev in voditeljev skupin

V rubriki je beseda tekla o gibanju Vera luč, ki združuje starše otrok s posebnimi potrebami in duševno motnjo in njihove prijatelje. Cerkev ve, da mora biti v njej prostor za vsakega, zato so jim na voljo številne skupine po Sloveniji, kjer se lahko srečujejo in prejemajo zakramente. Kje so in kakšen program imajo, sta več povedali moji gostji Kristina Mlinarič in Tea Kovač.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|12. 8. 2022
Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Blaž Lesnik

svetovanjeknjigabranjeliteraturadopust