Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilo kultura dediščina duhovnost umetnost

VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba vzgoja mladi otroci

Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba vzgoja mladi otroci

VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina družba vzgoja

VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Nataša Ličen

izročilo družba dediščina

Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Nataša Ličen

izročilo družba dediščina

VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

VEČ ...|26. 2. 2019
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.

Nataša Ličen

izobraževanje zgodovina tehnika

Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.
VEČ ...|26. 2. 2019
Muzej analogne tehnike na Nanosu
Stojan Vitežnik je eden od tehnikov vzdrževalcev na oddajniški točki Nanos, kjer je urejen tudi Muzej analogne tehnike.

Nataša Ličen

izobraževanje zgodovina tehnika

VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.
VEČ ...|19. 2. 2019
Slovenska himna
Zgodovinar prof. Jurij Rosa je predstavil ozadje nastanka slovenske himne in izpostavil avtorja glasbe Stanka Premrla.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.
VEČ ...|5. 2. 2019
Zanimanje za izročilo poveže ljudi
Daca Perne, predsednica KD Tabor Podbrezje, je ena od številnih vaščanov Podbrezij, ki si prizadevajo za prepoznavnost kraja, za ohranjanje spomina znamenitih osebnosti njihove vasi in seveda za obujanje vseh ostalih plati dediščine. Opisala je širši vpliv tovrstnega zanimanja in ohranjanja dediščine vasi za lepše sobivanje sokrajanov.

Nataša Ličen

dediščina izročilo kultura družba

VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kultura

Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.
VEČ ...|29. 1. 2019
Uspešnost Evropskega leta kulturne dediščine
Še vedno odmeva leto 2018 in v njem razglašeno Evropsko leto kulturne dediščine. O najvidnejših projektih pri nas smo govorili z nekdanjo sekretarko na Ministrstvu za kulturo, Damjano Pečnik.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kultura

VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.
VEČ ...|22. 1. 2019
Sevnica in njeni zakladi
Zoran Oskar Zelič je v Sevnici priznani lokalni poznavalec, zbiratelj in kronist. Opisal je nekaj značilnosti sevniškega kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.
VEČ ...|15. 1. 2019
Monografija o Mostovih
Z arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem dr. Igorjem Sapačem smo opozorili na Monografijo o Mostovih, ki je izšla pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine kot prva iz nove knjižne zbirke Naša dediščina.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.
VEČ ...|8. 1. 2019
Devetsto letnica od omembe Smlednika
Marjeta Žebovec je predstavila zgodovino Smlednika in okoliških krajev, zbrano v Zborniku ob 900-to letnici omembe kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|1. 1. 2019
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
VEČ ...|1. 1. 2019
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kultura

Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.
VEČ ...|25. 12. 2018
Najstarejše kolisne jaslice
Rok Valjavec je obnovil Layerjeve jaslice, ki so najstarejše kulisne jaslice pri nas. Po 300-to urah restavratorskih posegov so zdaj na ogled v Muzeju jaslic na Brezjah.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kultura

VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kulinarika

Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje dediščina kulinarika

VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.
VEČ ...|11. 12. 2018
Športna novinarka, ki s potovanj prinaša jaslice
Športna novinarka Meta Zoran s službenih in zasebnih potovanj domov prinaša spominke posebne vrste, zbira jaslice. Povedala je, kje je izvor njenega veselja in zanimanja, ter v katerih delih sveta vse jih je našla, kakšne so in katere med njimi so posebej zanimive.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.
VEČ ...|4. 12. 2018
Klekljanje je na seznamu Unesca
Anica Jankovec z Žirov je dolgoletna klekljarica. Čipke so svojevrsten izraz ljudske umetnosti. Klekljanje čipk v Sloveniji je uvrščeno na seznam Unesco nesnovne kulturne dediščine. Zibelka klekljanja je v Idriji, obrt pa je razširjena tudi v Žireh in Železnikih.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dediščina Tržišča
Tržišče je kraj, kjer smo na radijskem kolesarjenju opazili precej toplarjev, po domačijah in v njihovi okolici pa tudi veliko ostalega razstavljenega starega orodja in drugih predmetov, ki so bili nekoč v vsakodnevni uporabi. Vincenc Sitar nam je etnologijo Tržišča na kratko predstavil.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.
VEČ ...|30. 10. 2018
Mirna in sv. Ema Krška
Mestna zgodovina se običajno začne z gradom, pravi zgodovinar Marko Kapus, ki nam je v Mirni povedal nekaj več o knjeginji Emi Krški, ki je pustila svoj pečat tudi v naši deželi.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.
VEČ ...|23. 10. 2018
Geometrično središče in Vaška situla
Z Zvonimirjem Kolencem smo v tednu obeležitve državnega praznika Dneva suverenosti namenili pozornost geometričnemu središču naše domovine, kjer so našli tudi najpomembnejšo arheološko najdbo pri nas, Situlo z Vač.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.
VEČ ...|16. 10. 2018
Gimnazijski maturant, ki je odkril restavratorstvo
V Evropskem letu kulturne dediščine smo še posebej veseli mladih, ki ohranjanjo znanja prednikov in mojstrstvo starejših obrti. V restavriranje ter v delo z lesom je skoraj po naključju vstopil Jošt Stojko, ki je drugače gimnazijski maturant.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|2. 10. 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.
VEČ ...|2. 10. 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.
VEČ ...|25. 9. 2018
Kulturno izročilo gradu Tuštanj tudi v dramski igri
Na gradu Tuštanj, ki smo ga obiskali radijski sodelavci na kolesarskem romanju, smo srečali tudi Ljudmilo Novak, ki zgodbo omenjenega gradu dobro pozna, saj je napisala in režirala dramsko igro o eni izmed najodmevnejših ljubezenskih zgodb moravške doline.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi
Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi
Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi
Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.
VEČ ...|18. 9. 2018
100 let Narodne galerije in istočasno zvonjenje zvonov po vsej Evropi
Ob 100 letnici Narodne galerije smo govorili z direktorico Barbaro Jaki, v drugem delu pa spomnili na pomembno dediščino zvonov, katerih zvonjenje pomembno zaznamuje zvočni prostor Evrope in širše. O dediščini pritrkavanja, ki je v Sloveniji še posebej razvito in razširjeno, je govorila dr. Mojca Kovačič.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.
VEČ ...|11. 9. 2018
Ljubezenska zgodba na gradu Tuštanj med grofico in vrtnarjem, zaradi katere grad danes še živi
Grad Tuštanj je eden od redkih še ohranjenih gradov Moravške doline. V njem je v celoti ohranjen inventar grajskih soban, tudi dvestotri leta star klavir, na katerega je igrala grajska gospa. V gradu danes sprejemajo različne skupine, organizirajo koncerte, iz leta v leto več pa je tudi porok. Peter Pirnat, ki je prevzel družinsko tradicijo in po najboljših močeh skrbi za oživljanje gradu, je opisal širši pomen ljubezenske zgodbe vrtnarja Luke in grofice Maksimilijane.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra
Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.
Idrija in rudnik živega srebra
Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Nataša Ličen in Blaž Lesnik

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Idrija in rudnik živega srebra
Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.
VEČ ...|4. 9. 2018
Idrija in rudnik živega srebra
Idrija je kraj, ki ga iz leta v leto obišče več turistov. Ima bogato turistično in zgodovinsko ponudbo. Med večjimi posebnostmi je Antonov rov. Idrijski rudnik živega srebra je vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Blaž Lesnik se je pogovarjal z Davorjem Vodopijo, strokovnim sodelavcem rudnika.

Nataša Ličen in Blaž Lesnik

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu
V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu
V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu
V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.
VEČ ...|28. 8. 2018
Močna dediščina restavratorstva v Šentjoštu
V Šentjoštu delujeta močni restavratorski in konservatorski delavnici, v katerih pogosto restavrirajo tudi Marijine kipe in slike. Najboljše umetnine, ki jih dobivajo, so zelo stare. O tem sta govorila Fani Kavčič Oražem in Vid Klančar.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem
Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.
Kozjanska domačija v Dobjem
Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Kozjanska domačija v Dobjem
Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.
VEČ ...|21. 8. 2018
Kozjanska domačija v Dobjem
Na skoraj tristo let stari Kozjanski domačiji v Dobjem in v objektih okrog nje, vsako poletje prikazujejo stare obrti in običaje, med drugimi pranje perila v lesenem pralnem stroju. O vrednosti več stoletij starih, ohranjenih domačij in drugih objektov je govoril Bojan Guček.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi
Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi
Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi
Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.
VEČ ...|14. 8. 2018
Duhovna tradicija bohinjskih krajev in vasi
Z župnikom Srednje vasi v Bohinju Martinom Golobom smo govorili o počitniško-turističnem obiskovanju Cerkva, kjer se začutijo duša in korenine kraja, ki ga obiščemo.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste
Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste
Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste
Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.
VEČ ...|7. 8. 2018
Bohinjske cerkve odprte za romarje in turiste
Skoraj ni slike iz Bohinja, na kateri ne bi bilo mostu in ob njem znamenite cerkvice sv. Janeza Krstnika, v notranjosti katere se na obnovljenih freskah slika zgodovina prebivalcev. O tem je govoril župnik Martin Golob.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika
Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika
Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika
Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.
VEČ ...|31. 7. 2018
Obnova znamenite bohinjske cerkvice sv. Janeza Krstnika
Znamenita cerkev sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru je nepogrešljiva na razglednih fotografijah. V zadnjih letih so bile v njej številne prenove, o katerih je spregovoril tamkajšnji župnik Martin Golob, ki je omenil še prenove drugih domačih cerkva.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina
Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.
Planinska stavbna dediščina
Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Planinska stavbna dediščina
Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.
VEČ ...|24. 7. 2018
Planinska stavbna dediščina
Gospodar Vodnikove koče v triglavskem pogorju Jože Kocjanc je predstavil star način košnje in sušenja sena ter spregovoril tudi o izginjajočih mojstrih planinske stavbne dediščine.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika
Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika
Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika
Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.
VEČ ...|17. 7. 2018
Država mačehovska do dediščine, pomembna najdba v Novem Mestu, vrnitev bodala muzeju in obnova Piranskega zvonika
Našlo se je dragoceno bodalo, ki je bilo ukradeno slovenskemu muzeju, in se vrnilo k matični zbirki, v rubriki smo kritično pretresli vlogo in vložek države v Evropskem letu kulturne dediščine, spregovorili o arheološki najdbi v Novem Mestu ter o obnovi zvonika Piranske cerkve.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|10. 7. 2018
Prleška gibanica
Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.
Prleška gibanica
Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

Prleška gibanica
Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.
VEČ ...|10. 7. 2018
Prleška gibanica
Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

Nataša Ličen

izročilo izobraževanje kultura dediščina

VEČ ...|3. 7. 2018
Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018
Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.
Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018
Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018
Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.
VEČ ...|3. 7. 2018
Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018
Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|26. 6. 2018
Modrotiskarstvo
Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?
Modrotiskarstvo
Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

Nataša Ličen

kultura izobraževanje spomin

Modrotiskarstvo
Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?
VEČ ...|26. 6. 2018
Modrotiskarstvo
Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

Nataša Ličen

kultura izobraževanje spomin

VEČ ...|19. 6. 2018
Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific
Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.
Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific
Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific
Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.
VEČ ...|19. 6. 2018
Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific
Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

Nataša Ličen

kultura izobraževanje

VEČ ...|12. 6. 2018
dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine
Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.
dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine
Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

Nataša Ličen

narava

dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine
Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.
VEČ ...|12. 6. 2018
dr Bojan Knific - Evropsko leto kulturne dediščine
Evropsko leto kulturne dediščine spodbuja k njenemu oživljanju na zelo dejaven način. Dediščina s tem postaja konkretna, kar je osnovni namen omenjenega leta. V rubriki Zakladi naše dediščine smo o tem govorili z dr. Bojanom Knificem.

Nataša Ličen

narava

VEČ ...|5. 6. 2018
Filmska dediščina
Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.
Filmska dediščina
Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Filmska dediščina
Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.
VEČ ...|5. 6. 2018
Filmska dediščina
Filmska arhivarka Tatjana Rezec Stibilj je spregovorila o filmski dediščini slovenskega naroda.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|29. 5. 2018
50 let slovenskega filmskega arhiva
Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.
50 let slovenskega filmskega arhiva
Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

50 let slovenskega filmskega arhiva
Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.
VEČ ...|29. 5. 2018
50 let slovenskega filmskega arhiva
Slovenski filmski arhiv praznuje petdesetletnico obstoja. Gradivo, ki ga delavci v njem hranijo, popisujejo in strokovno obdelujejo, je pomemben zapis naše preteklosti. Približala ga je mag. Tatjana Rebec Stibilj.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|22. 5. 2018
Filmski arhiv
Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.
Filmski arhiv
Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Filmski arhiv
Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.
VEČ ...|22. 5. 2018
Filmski arhiv
Dr. Karol Grossmann, slovenski odvetnik in pionir slovenskega filma, je leta 1905 posnel prvi film na slovenskih tleh v Ljutomeru, s tem se je pri nas začela pisati filmska dediščina. Hrani jo Slovenski filmski arhiv, pogovarjali smo se z mag. Tatjano Rezec Stibilj.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|15. 5. 2018
Cankarjevo leto
Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je ob Letu evropske kulturne dediščine in ob letu spomina na stoletnico smrti Ivana Cankarja spregovorila o aktivnostih, ki jih v Slovenskem gledališkem inštitutu posvečajo obema poudarkoma.
Cankarjevo leto
Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je ob Letu evropske kulturne dediščine in ob letu spomina na stoletnico smrti Ivana Cankarja spregovorila o aktivnostih, ki jih v Slovenskem gledališkem inštitutu posvečajo obema poudarkoma.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Cankarjevo leto
Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je ob Letu evropske kulturne dediščine in ob letu spomina na stoletnico smrti Ivana Cankarja spregovorila o aktivnostih, ki jih v Slovenskem gledališkem inštitutu posvečajo obema poudarkoma.
VEČ ...|15. 5. 2018
Cankarjevo leto
Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je ob Letu evropske kulturne dediščine in ob letu spomina na stoletnico smrti Ivana Cankarja spregovorila o aktivnostih, ki jih v Slovenskem gledališkem inštitutu posvečajo obema poudarkoma.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|8. 5. 2018
Dediščina procesij in šolskih iger
Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.
Dediščina procesij in šolskih iger
Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Dediščina procesij in šolskih iger
Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.
VEČ ...|8. 5. 2018
Dediščina procesij in šolskih iger
Sandra Jenko s Slovenskega gledališkega inštituta je spregovorila o dediščini iger, ki so jih na ulici uprizarjali jezuiti in seveda tudi o vlogi in vrednosti svetovno prepoznanih in ovrednotenih pasijonskih uprizoritev.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

VEČ ...|1. 5. 2018
Dediščina dela
Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.
Dediščina dela
Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Dediščina dela
Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.
VEČ ...|1. 5. 2018
Dediščina dela
Z obrtnikom Janezom Kunaverjem smo govorili o vrednoti pridnih in ustvarjalnih ljudi. V Sloveniji se spreminja odnos do dela.

Nataša Ličen

Kultura izobraževanje

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2019
Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaduhovnostvzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2019
Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Bogomir Bizjak - pričevanje

Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.

Jože Bartolj

Bogomir Bizjakmobiliziranec v italijansko vojsko

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Tadej Sadar

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2019
Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Blaž Lesnik

liturgijatridnevjevelika nočduhovnost

Bim bam bom

VEČ ...|18. 4. 2019
Bim bam bom dne 18. 4.

Bim bam bom dne 18. 4.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2019
Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Gregor Čušin

duhovnost