V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni
Vstani in hodi
V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič.
Vstani in hodi
V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.
Vstani in hodi
V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Vstani in hodi
V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema.
Vstani in hodi
V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic.
Vstani in hodi
V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic.
Vstani in hodi
V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.
Vstani in hodi
V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Vstani in hodi
V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.
Vstani in hodi
V nedeljskem večeru smo v oddaji Vstani in hodi predstavili Zavod ODTIZ, ki si želi ustvariti stičišče priložnosti za aktivno oblikovanje življenja posameznika z invalidnostjo, posebej mladih. Naša gostja je bila ena od ustanoviteljic zavoda Mija Pungeršič.
Vstani in hodi
Vstani in hodi – oddaja za invalide in njihove prijatelje prinaša izkušnje ljudi z različnimi invalidnostmi (gibalna oviranost, gluhost in naglušnost, slepota in slabovidnost, … ) ter tistih, ki se z njimi srečujejo in zanje pripravljajo najrazličnejše aktivnosti. Navdihujoče in spodbudno!!
Svetovalnica
Z nami je bil vodja delavnic dobrega sporazumevanja Tomaž Ovsenik.
Doživetja narave
Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.
Za življenje
S Karlom Gržanom, duhovnikom, predavateljem in avtorjem več zelo odmevnih knjig, smo se pogovarjali o začetkih. Zakaj, če in kdaj, so začetki pomembni, kako vstopiti vanje, da ne postanejo samo »pobožna želja«? Potrebujejo premislek, vizijo in načrt? Ali pa so najboljši začetki spontani, ko sledimo glasu srca? Kako vemo, kdaj je čas za spremembe ter kateri začetki so smiselni? Življenje uči, da začeti na novo ni vedno najboljša rešitev, včasih je modreje nadaljevati, se potruditi, vložiti še več v že začeto.
Moja zgodba
Navaljujemo s predvajanjem nekaterih prispevkov iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki je potekal 10. septembra 2025. Poslušate lahko dve predavanji: prof. dr. Stane Granda je pripravil razmišljanje na temo Med Združeno in samostojno Slovenijo, dr. Jože Možina pa o Slovenskem razkolu.
Slovencem po svetu in domovini
V dunajskem parlamentu so minuli teden odprli razstavo o narodnih skupnostih v Avstriji. Postavljena je ob letošnji 50. obletnici sprejetja zakona o narodnih manjšinah. V naši severni sosedi živi šest narodnih skupnosti, slovenska živi v zveznih deželah Koroška in Štajerska. Poslanka in manjšinska govornica zelenih Olga Voglauer je za slovenski spored ORF podčrtala pomen vidnosti manjšin in napovedala pripravo sodobne zakonodaje na tem področju. Tudi član sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik vidi odprtje razstave o avtohtonih manjšinah kot pomemben korak k vidnosti manjšin, v jubilejnem letu Zakona o narodnih skupnostih da morajo slediti konkretni koraki k prenovi zakona. Razstava obravnava različne teme, od jezika in izobraževanja v manjšinah prek kulture in pravic do skupne zgodovine. V centru za obiskovalce bo na ogled do konca leta. Avstrijski parlament letno obišče okoli 500.000 ljudi.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Kulturni utrinki
Predstavili smo knjigo Vsak naslednji otrok je lepši, Folklorne in spominske pripovedi iz Poljanske doline od Fužin do Škofje Loke. 53 zapisovalcev je ohranilo 1464 pripovedi, ki jih je zaupalo 148 pripovedovalcev. Knjigo, ki jo bodo predstavili v novem Kulturnem domu v Poljanah, v četrtek 15. januarja ob 18. uri, nam bo predstavila urednica akademikinja, ddr. prof. Marija Stanonik.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji še deluje nekaj industrij z dolgoletno tradicijo, med katerimi je tudi podjetje Marmor Hotavlje, ki se ponaša z delom, vztrajnostjo in predanostjo že tristo let. Helena Selak je govorila o njihovi viziji, iskanju novih idej in sodelavcev.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Potrebujemo ½ kg moke, zvrhano kavno žličko pecilnega praška, sol, 1 kocko kvasa, 25 dag masla (ali pol masla, pol margarine). Sestavine z rokami zdrobimo v fino kašo. Dodamo 3 rumenjake, 1 dl kisle smetane (ali pol kisle, pol sladke ali pa jogurt). Naredimo testo in ga damo počivat. Razvaljamo za 3-4 milimetre debelo, namažemo z jajcem (ali samo z beljakom) ter potresemo s semeni ali narezanimi oreščki. S koleščkom narežemo na 2 cm široke in 4-5 cm dolge koščke. Z lopatko prenesemo na peki papir, pazimo na medsebojno razdaljo in pečemo 15-20 minut. Ko so pečene, jih ohladimo in spravimo v dobro pokriti škatli, da se ne zmehčajo. Lahko pa naredimo tudi testo s kvasom. Potrebujemo ½ kg moke (bele ali polbele), 2 dag kvasa, žličko soli, 1-2 rumenjaka. Naredimo mehko testo, nato dolivamo mleko ali polovično mleko, dodamo še 1-3 dag olivnega olja in 5 dag masla (to je najbolj idealna maščobe). Pustimo vzhajati, razvaljamo in oblikujemo štručke, male rogljičke, palčke ... ki jih pred peko namažemo z beljakom (jajcem) in posujemo s semeni ali pa nanje naribamo sir.