Vojni invalidi

V junijski oddaji Vstani in hodi smo se posvetili vojnim invalidom. Naš gost je bil predsednik Zveze društev vojnih invalidov Janez Podržaj, ki je povedal, koga vse Zveza združuje. Z nami je delil tudi svojo lastno izkušnjo nesreče, ki se mu je zgodila med služenjem vojaškega roka ter povedal, kako je invalidnost vplivala na njegovo življenje. Poudaril je, da so prav vojni invalidi največji pacifisti in pozval k izboljšanju razmer pri skrbi za vojne invalide. 

26. 6. 2022
Vojni invalidi

V junijski oddaji Vstani in hodi smo se posvetili vojnim invalidom. Naš gost je bil predsednik Zveze društev vojnih invalidov Janez Podržaj, ki je povedal, koga vse Zveza združuje. Z nami je delil tudi svojo lastno izkušnjo nesreče, ki se mu je zgodila med služenjem vojaškega roka ter povedal, kako je invalidnost vplivala na njegovo življenje. Poudaril je, da so prav vojni invalidi največji pacifisti in pozval k izboljšanju razmer pri skrbi za vojne invalide. 

Damijana Medved

VEČ ...|26. 6. 2022
Vojni invalidi

V junijski oddaji Vstani in hodi smo se posvetili vojnim invalidom. Naš gost je bil predsednik Zveze društev vojnih invalidov Janez Podržaj, ki je povedal, koga vse Zveza združuje. Z nami je delil tudi svojo lastno izkušnjo nesreče, ki se mu je zgodila med služenjem vojaškega roka ter povedal, kako je invalidnost vplivala na njegovo življenje. Poudaril je, da so prav vojni invalidi največji pacifisti in pozval k izboljšanju razmer pri skrbi za vojne invalide. 

Damijana Medved

vojnainvalidiorožjemirSlovenija

Vstani in hodi

VEČ ... |
Zavod Varna pot

V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.

Zavod Varna pot

V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.

Zavod Varna potprometne nesrečeprometna varnostVizija NičPark varne mobilnosti

Vstani in hodi

Zavod Varna pot

V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.

VEČ ...|22. 2. 2026
Zavod Varna pot

V februarski oddaji Vstani in hodi, sta bili z nami predstavnici Zavoda Varna pot: ambasadorka Milena Kepic in programska vodja Kaja Kobal. Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki v svojem osnovnem poslanstvu združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Potem, ko je v letu 2024 na naših cestah umrlo 68 ljudi, se je lani ta žalostna statistika spet povečala: na 93 umrlih ljudi. Ne pozabimo, da se za vsako številko skriva konkreten človek s svojimi bližnjimi, zato je še toliko bolj pomembna Vizija Nič, torej nič umrlih na naših cestah – za katero se med drugim prizadevajo v Zavodu Varna pot. V oddaji boste ste drugim slišali tudi osebni zgodbi naših gostij, pa tudi kako Zavod Varna pot skrbi za duhovnost prizadetih v prometnih nesrečah.

Damijana Medved

Zavod Varna potprometne nesrečeprometna varnostVizija NičPark varne mobilnosti

Vstani in hodi

VEČ ... |
Dostopni turizem

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.

Dostopni turizem

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.

Premikivključujoči turizemuniverzalni turizeminvalidiinkluzija

Vstani in hodi

Dostopni turizem

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.

VEČ ...|25. 1. 2026
Dostopni turizem

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.

Damijana Medved

Premikivključujoči turizemuniverzalni turizeminvalidiinkluzija

Vstani in hodi

VEČ ... |
Skupnost Barka

V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi  svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič. 

Skupnost Barka

V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi  svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič. 

Barkamotnje v duševnem razvojuinkluzijaprostovoljstvovarstveno-delovni center

Vstani in hodi

Skupnost Barka

V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi  svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič. 

VEČ ...|28. 12. 2025
Skupnost Barka

V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi  svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič. 

Damijana Medved

Barkamotnje v duševnem razvojuinkluzijaprostovoljstvovarstveno-delovni center

Vstani in hodi

VEČ ... |
Plesala je z mano

V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.

Plesala je z mano

V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.

Bojana Čebuljbenigni tumorustvarjalnostvztrajnostinvalidi

Vstani in hodi

Plesala je z mano

V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.

VEČ ...|23. 11. 2025
Plesala je z mano

V novembrski oddaji Vstani in hodi smo gostili Bojano Čebulj. Pred 16 leti se ji je po diagnozi benignega tumorja, meningeoma in operaciji, ki je sledila, življenje čez noč povsem spremenilo. Iz dinamičnega vsakdana, prepletenega z delom, potovanji, športom, glasbo in plesom, je zaradi zapletov po operaciji postala povsem nemočna. Začetno stanje se je sicer delno popravilo, še danes pa po številnih terapijah ostaja prizadeta leva stran obraza ter desna stran telesa. A zaradi močne volje in neupogljivega poguma danes priča o tem, kako je življenje kljub omejitvam lahko ustvarjalno. Tako je pred kratkim pri založbi Didakta izdala knjigo z naslovom Plesala je z mano, v kateri popisuje svoje življenje.

Damijana Medved

Bojana Čebuljbenigni tumorustvarjalnostvztrajnostinvalidi

Vstani in hodi

VEČ ... |
Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

otroci s posebnimi potrebamidružineopolnomočenjeZveza Sožitje

Vstani in hodi

Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

VEČ ...|26. 10. 2025
Psihološki izzivi družin z otrokom s posebnimi potrebami

V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.

Damijana Medved

otroci s posebnimi potrebamidružineopolnomočenjeZveza Sožitje

Vstani in hodi

VEČ ... |
Program Sorojenci

V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema. 

Program Sorojenci

V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema. 

Zveza Sožitjemotnje v duševnem razvojusorojenciopolnomočenjemladi.

Vstani in hodi

Program Sorojenci

V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema. 

VEČ ...|28. 9. 2025
Program Sorojenci

V septembrski oddaji Vstani in hodi, smo predstavili program Sorojenci, ki ga vsako leto organizira Zveza Sožitje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, ki imajo brate in sestre z motnjami v duševnem razvoju. Naši gostji sta bili Darja Gorjup Poženel in njena hči Leila Ema. 

Damijana Medved

Zveza Sožitjemotnje v duševnem razvojusorojenciopolnomočenjemladi.

Vstani in hodi

VEČ ... |
Letovanje z invalidi v Lignanu

V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic. 

Letovanje z invalidi v Lignanu

V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic. 

invalidiprostovoljstvoGradimo prijateljstvopočitniceLignano

Vstani in hodi

Letovanje z invalidi v Lignanu

V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic. 

VEČ ...|24. 8. 2025
Letovanje z invalidi v Lignanu

V avgustovski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Ester Srdarev, ki je del letošnjega poletja preživela z invalidi na letovanju v italijanskem obmorskem letovišču Lignano v okviru skupine Gradimo prijateljstvo. Z nami je delila podrobnosti njihovega vsakdana, pa tudi kako ostaja povezana z udeleženci letovanja tudi po koncu počitnic. 

Damijana Medved

invalidiprostovoljstvoGradimo prijateljstvopočitniceLignano

Vstani in hodi

VEČ ... |
Izleti za invalide

V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.

Izleti za invalide

V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.

invalidigibalno oviranirevija PrijateljizletiViljem KaučičJanez Medveše

Vstani in hodi

Izleti za invalide

V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.

VEČ ...|27. 7. 2025
Izleti za invalide

V julijski oddaji Vstani in hodi je bil naš gost urednik revije Prijatelj Viljem Kaučič, ki je spregovoril o izletih za invalide. Že kar nekaj let namreč v reviji Prijatelj obstaja rubrika Janeza Medveška, ki vabi in spodbuja k izletom gibalno ovirane. Predstavljena bo tudi spletna stran (https://izlet-na-vozicku.si/), kjer so izleti opisani. Naš gost je med drugim spregovoril tudi o Slomškovi romarski poti in starodavni Jakobovo romarski poti Camino v Santiago de Compostela.

Damijana Medved

invalidigibalno oviranirevija PrijateljizletiViljem KaučičJanez Medveše

Vstani in hodi

Vstani in hodi

Vstani in hodi – oddaja za invalide in njihove prijatelje prinaša izkušnje ljudi z različnimi invalidnostmi (gibalna oviranost, gluhost in naglušnost, slepota in slabovidnost, … ) ter tistih, ki se z njimi srečujejo in zanje pripravljajo najrazličnejše aktivnosti. Navdihujoče in spodbudno!

Damijana Medved

Damijana Medved

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Svetovalnica

VEČ ... |
Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Jure Sešek

svetovanjeAleš Jelnikarstrešna okna

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zeljne krpice in granadirmarš

Za zeljne krpice zelje narežemo in ga pražimo na čebuli, da se v lastnem soku zmehča (brez prilivanja). Dodamo kumino, sol in poper. Večkrat pomešamo, da upade in se dobro zmehča. Nazadnje ga pokrijemo in mehčamo na nizki temperaturi. Vmes pristavimo vodo za testenine. To naj bodo metuljčki ali zdrobljeni široki rezanci ali pa sami naredimo krpice. Kuhane testenine odcedimo in dodamo zmehčano zelje ter dobro premešamo. Če ne kuhamo na postni dan, lahko dodamo ocvirke ali cvrto slanino. Granadirmarš je zloženka iz krompirja, testenine in pražene čebule. Krompir olupimo in narežemo na listke ter skuhamo (10 minut). Ko je kuhan, ga takoj odcedimo in zabelimo z raztopljenim maslom ali oljem ter pokrijemo, da ostane vroč. Hkrati skuhamo testenino in pripravimo praženo čebulo. Namesto nje lahko uporabimo tudi zaseko, ocvirke ali pa sir. Nalagamo namreč po plasteh: krompir, čebula, testenina, čebula, krompir ... Zraven lahko postrežemo še solato. 

Zeljne krpice in granadirmarš

Za zeljne krpice zelje narežemo in ga pražimo na čebuli, da se v lastnem soku zmehča (brez prilivanja). Dodamo kumino, sol in poper. Večkrat pomešamo, da upade in se dobro zmehča. Nazadnje ga pokrijemo in mehčamo na nizki temperaturi. Vmes pristavimo vodo za testenine. To naj bodo metuljčki ali zdrobljeni široki rezanci ali pa sami naredimo krpice. Kuhane testenine odcedimo in dodamo zmehčano zelje ter dobro premešamo. Če ne kuhamo na postni dan, lahko dodamo ocvirke ali cvrto slanino. Granadirmarš je zloženka iz krompirja, testenine in pražene čebule. Krompir olupimo in narežemo na listke ter skuhamo (10 minut). Ko je kuhan, ga takoj odcedimo in zabelimo z raztopljenim maslom ali oljem ter pokrijemo, da ostane vroč. Hkrati skuhamo testenino in pripravimo praženo čebulo. Namesto nje lahko uporabimo tudi zaseko, ocvirke ali pa sir. Nalagamo namreč po plasteh: krompir, čebula, testenina, čebula, krompir ... Zraven lahko postrežemo še solato. 

Matjaž Merljak

kuhajmo