Premišljevanje o rožnem vencu
Izvedeli boste, koliko je stara molitev rožni venec, ter kako je nastala.

Tone Planinšek

duhovnost

27. 10. 2019
Premišljevanje o rožnem vencu
Izvedeli boste, koliko je stara molitev rožni venec, ter kako je nastala.

Tone Planinšek

VEČ ...|27. 10. 2019
Premišljevanje o rožnem vencu
Izvedeli boste, koliko je stara molitev rožni venec, ter kako je nastala.

Tone Planinšek

duhovnost

VEČ ...|22. 9. 2019
Marija, zdravje bolnikov
Marija, zdravje bolnikov
VEČ ...|22. 9. 2019
VEČ ...|26. 8. 2019
Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju
Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.
Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju
Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.

Tone Planinšek

družba duhovnost

Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju
Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.
VEČ ...|26. 8. 2019
Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju
Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.

Tone Planinšek

družba duhovnost

VEČ ...|28. 7. 2019
Romanje invalidov v Medžugorje
V oddaji ste slišali nekatera najbolj močna doživetja in vtise iz romanja invalidov v Medžugorje.
Romanje invalidov v Medžugorje
V oddaji ste slišali nekatera najbolj močna doživetja in vtise iz romanja invalidov v Medžugorje.

Tone Planinšek

družba duhovnost

Romanje invalidov v Medžugorje
V oddaji ste slišali nekatera najbolj močna doživetja in vtise iz romanja invalidov v Medžugorje.
VEČ ...|28. 7. 2019
Romanje invalidov v Medžugorje
V oddaji ste slišali nekatera najbolj močna doživetja in vtise iz romanja invalidov v Medžugorje.

Tone Planinšek

družba duhovnost

VEČ ...|23. 6. 2019
Romanje v Medžugorje
V oddaji Vstani in hodi ste slišali o romanju ljudi z invalidnostjo v Medžugorje, ki so se ga že šestič udeležili tudi Slovenci.
Romanje v Medžugorje
V oddaji Vstani in hodi ste slišali o romanju ljudi z invalidnostjo v Medžugorje, ki so se ga že šestič udeležili tudi Slovenci.

Tone Planinšek

duhovnost

Romanje v Medžugorje
V oddaji Vstani in hodi ste slišali o romanju ljudi z invalidnostjo v Medžugorje, ki so se ga že šestič udeležili tudi Slovenci.
VEČ ...|23. 6. 2019
Romanje v Medžugorje
V oddaji Vstani in hodi ste slišali o romanju ljudi z invalidnostjo v Medžugorje, ki so se ga že šestič udeležili tudi Slovenci.

Tone Planinšek

duhovnost

VEČ ...|26. 5. 2019
Jurij Bizjak na duhovnih vajah Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov
V oddaji Vstani in hodi ste slišali škofa Jurija Bizjaka, ki je na duhovnih vajah Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov govoril o svetopisemskem možu Jobu.
Jurij Bizjak na duhovnih vajah Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov
V oddaji Vstani in hodi ste slišali škofa Jurija Bizjaka, ki je na duhovnih vajah Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov govoril o svetopisemskem možu Jobu.

Tone Planinšek

duhovnost družba

Jurij Bizjak na duhovnih vajah Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov
V oddaji Vstani in hodi ste slišali škofa Jurija Bizjaka, ki je na duhovnih vajah Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov govoril o svetopisemskem možu Jobu.
VEČ ...|26. 5. 2019
Jurij Bizjak na duhovnih vajah Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov
V oddaji Vstani in hodi ste slišali škofa Jurija Bizjaka, ki je na duhovnih vajah Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov govoril o svetopisemskem možu Jobu.

Tone Planinšek

duhovnost družba

VEČ ...|28. 4. 2019
Gost Jurij Rakuša
V oddaji sta Veronika Vizjak in Tone Planinšek gostila Jurija Rakuša.
Gost Jurij Rakuša
V oddaji sta Veronika Vizjak in Tone Planinšek gostila Jurija Rakuša.

Tone Planinšek

pogovor duhovnost

Gost Jurij Rakuša
V oddaji sta Veronika Vizjak in Tone Planinšek gostila Jurija Rakuša.
VEČ ...|28. 4. 2019
Gost Jurij Rakuša
V oddaji sta Veronika Vizjak in Tone Planinšek gostila Jurija Rakuša.

Tone Planinšek

pogovor duhovnost

VEČ ...|24. 3. 2019
Papeževe misli bolnikom
V oddaji Vstani in hodi ste slišali o postu za bolnike, papeževe misli bolnikom, nekaj vsebine pa smo namenili tudi materinskemu dnevu.
Papeževe misli bolnikom
V oddaji Vstani in hodi ste slišali o postu za bolnike, papeževe misli bolnikom, nekaj vsebine pa smo namenili tudi materinskemu dnevu.

Tone Planinšek

družba duhovnost odnosi papež

Papeževe misli bolnikom
V oddaji Vstani in hodi ste slišali o postu za bolnike, papeževe misli bolnikom, nekaj vsebine pa smo namenili tudi materinskemu dnevu.
VEČ ...|24. 3. 2019
Papeževe misli bolnikom
V oddaji Vstani in hodi ste slišali o postu za bolnike, papeževe misli bolnikom, nekaj vsebine pa smo namenili tudi materinskemu dnevu.

Tone Planinšek

družba duhovnost odnosi papež

VEČ ...|24. 2. 2019
Papeževa poslanica bolnikom
V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.
Papeževa poslanica bolnikom
V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.

Tone Planinšek

bolezen invalidnost

Papeževa poslanica bolnikom
V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.
VEČ ...|24. 2. 2019
Papeževa poslanica bolnikom
V oddaji boste slišali papeževo poslanico bolnikom in kaj je upokojeni nadškof Alojzij Uran povedal članom Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov.

Tone Planinšek

bolezen invalidnost

VEČ ...|18. 12. 2018
50 let Prijatelja
Predstavili smo zgodovino revije Prijatelj, ki je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem.Spregovorili so štirje uredniki in sicer Jože Zupančič, Vlado Bizant, Roman Travar in Borut Pohar.
50 let Prijatelja
Predstavili smo zgodovino revije Prijatelj, ki je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem.Spregovorili so štirje uredniki in sicer Jože Zupančič, Vlado Bizant, Roman Travar in Borut Pohar.

Tone Planinšek

družba spomin

50 let Prijatelja
Predstavili smo zgodovino revije Prijatelj, ki je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem.Spregovorili so štirje uredniki in sicer Jože Zupančič, Vlado Bizant, Roman Travar in Borut Pohar.
VEČ ...|18. 12. 2018
50 let Prijatelja
Predstavili smo zgodovino revije Prijatelj, ki je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem.Spregovorili so štirje uredniki in sicer Jože Zupančič, Vlado Bizant, Roman Travar in Borut Pohar.

Tone Planinšek

družba spomin

VEČ ...|20. 11. 2018
Dan ubogih
V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.
Dan ubogih
V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.

Tone Planinšek

družba

Dan ubogih
V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.
VEČ ...|20. 11. 2018
Dan ubogih
V nedeljo 18.11. 2018 je bil dan ubogih, ki ga je določil papež Frančišek.Tudi letos je napisal poslanico ubogim, ki ste jo slišali v oddaji.

Tone Planinšek

družba

VEČ ...|16. 10. 2018
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov
Marta Janežič iz Veržeja je članica Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov od vsega začetka. Ustanovila je in dolga leta vodila Pomursko skupino Bratstva.Ob svoji sedemdesetletnici se je odločila, da na srečanje in praznovanje povabi člane iz Pomurja in nekatere iz ljubljanskega konca.V oddaji ste slišali Marto in njenega župnika Jožeta Pozderca.
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov
Marta Janežič iz Veržeja je članica Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov od vsega začetka. Ustanovila je in dolga leta vodila Pomursko skupino Bratstva.Ob svoji sedemdesetletnici se je odločila, da na srečanje in praznovanje povabi člane iz Pomurja in nekatere iz ljubljanskega konca.V oddaji ste slišali Marto in njenega župnika Jožeta Pozderca.

Tone Planinšek

družba duhovnost

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov
Marta Janežič iz Veržeja je članica Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov od vsega začetka. Ustanovila je in dolga leta vodila Pomursko skupino Bratstva.Ob svoji sedemdesetletnici se je odločila, da na srečanje in praznovanje povabi člane iz Pomurja in nekatere iz ljubljanskega konca.V oddaji ste slišali Marto in njenega župnika Jožeta Pozderca.
VEČ ...|16. 10. 2018
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov
Marta Janežič iz Veržeja je članica Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov od vsega začetka. Ustanovila je in dolga leta vodila Pomursko skupino Bratstva.Ob svoji sedemdesetletnici se je odločila, da na srečanje in praznovanje povabi člane iz Pomurja in nekatere iz ljubljanskega konca.V oddaji ste slišali Marto in njenega župnika Jožeta Pozderca.

Tone Planinšek

družba duhovnost

VEČ ...|18. 9. 2018
gost p. Polikarp Brolih
V oddaji Vstani in hodi, ki jo vodi Tone planinšek je bil gost p. Polikarp Brolih, ki je spregovoril o trpljenju in svoji življenjski poti.
gost p. Polikarp Brolih
V oddaji Vstani in hodi, ki jo vodi Tone planinšek je bil gost p. Polikarp Brolih, ki je spregovoril o trpljenju in svoji življenjski poti.

Radio Ognjišče

družba pogovor

gost p. Polikarp Brolih
V oddaji Vstani in hodi, ki jo vodi Tone planinšek je bil gost p. Polikarp Brolih, ki je spregovoril o trpljenju in svoji življenjski poti.
VEČ ...|18. 9. 2018
gost p. Polikarp Brolih
V oddaji Vstani in hodi, ki jo vodi Tone planinšek je bil gost p. Polikarp Brolih, ki je spregovoril o trpljenju in svoji življenjski poti.

Radio Ognjišče

družba pogovor

VEČ ...|21. 8. 2018
Pozitivne zgodbe iz življenja invalidov
Pozitivne zgodbe iz življenja invalidov

Tone Planinšek

družba

Pozitivne zgodbe iz življenja invalidov
VEČ ...|21. 8. 2018
Pozitivne zgodbe iz življenja invalidov

Tone Planinšek

družba

VEČ ...|17. 7. 2018
Romanje v Lurd
Oddajo namenjeno bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem sta pripravila Tone Planinšek in Veronika Vizjak.
Romanje v Lurd
Oddajo namenjeno bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem sta pripravila Tone Planinšek in Veronika Vizjak.

Tone Planinšek

duhovnost družba

Romanje v Lurd
Oddajo namenjeno bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem sta pripravila Tone Planinšek in Veronika Vizjak.
VEČ ...|17. 7. 2018
Romanje v Lurd
Oddajo namenjeno bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem sta pripravila Tone Planinšek in Veronika Vizjak.

Tone Planinšek

duhovnost družba

Oddaja namenjena bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem.

Tone Planinšek

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Naš gost

VEČ ...|9. 11. 2019
Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Draga Gelt

Folklora, gledališče, poučevanje slovenščine, popis dosežkov Slovencev v Avstraliji, slikanje, pisanje pesmi - vse to so dejavnosti Drage Gelt iz Melbourna v Avstraliji, ki smo jo predstavili tokrat. Rodila se je v Setnikarjevi družini na Dobrovi pri Ljubljani kot osma hčerka. Po končanem učiteljišču v Ljubljani zanjo ni bilo službe, saj ni bila primerna kandidatka. Življenje jo je najprej popeljalo v Nemčijo, od tam pa v Avstralijo. Takoj se je vključila v kulturno delo in učila v slovenski šoli, ustanovila folklorno skupino ter sodelovala pri dramski skupini v verskem središču v Kew-ju.

Matjaž Merljak

pogovorrojaki

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Pogovor o

VEČ ...|6. 11. 2019
Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Andrej Šinko

družbakomentarpolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Iz Betanije

VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Matjaž Merljak

kuhajmo