Is podcast
V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru s salezijanskim duhovnikom Petrom Končanom, ki je pred dobrim mesecem prevzel službo novega predstojnika inšpektorije sv. Cirila in Metoda v Sloveniji. Vprašali smo ga, kako doživlja svoje novo poslanstvo, kateri so izzivi salezijanske skupnosti in kateri dogodki bodo pri salezijancih še zaznamovali letošnje leto.
V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru s salezijanskim duhovnikom Petrom Končanom, ki je pred dobrim mesecem prevzel službo novega predstojnika inšpektorije sv. Cirila in Metoda v Sloveniji. Vprašali smo ga, kako doživlja svoje novo poslanstvo, kateri so izzivi salezijanske skupnosti in kateri dogodki bodo pri salezijancih še zaznamovali letošnje leto.
V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru s salezijanskim duhovnikom Petrom Končanom, ki je pred dobrim mesecem prevzel službo novega predstojnika inšpektorije sv. Cirila in Metoda v Sloveniji. Vprašali smo ga, kako doživlja svoje novo poslanstvo, kateri so izzivi salezijanske skupnosti in kateri dogodki bodo pri salezijancih še zaznamovali letošnje leto.
V letošnjem letu se spominjamo 160-letnice prihoda bratov frančiškanov v Maribor, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in kasneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Prisluhnili smo pogovoru z župnikom p. Janezom Papo.
Svetovni molitveni dan žensk je molitveno gibanje, ki ponuja tudi vsebine za mame z otroki. Več o tem je povedala Tanja Povšnar Vrečar.
Bili smo tudi pri sveti maši za policiste v Srednji vasi pri Bohinju, slišali ste tudi, kaj je nadškof Marjan Turnšek povedal učiteljem na 21. Slomškovem dnevu na Ponikvi.
V letošnjem letu se spominjamo 160-letnice prihoda bratov frančiškanov v Maribor, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in kasneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Prisluhnili smo pogovoru z župnikom p. Janezom Papo.
Svetovni molitveni dan žensk je molitveno gibanje, ki ponuja tudi vsebine za mame z otroki. Več o tem je povedala Tanja Povšnar Vrečar.
Bili smo tudi pri sveti maši za policiste v Srednji vasi pri Bohinju, slišali ste tudi, kaj je nadškof Marjan Turnšek povedal učiteljem na 21. Slomškovem dnevu na Ponikvi.
V kraju Svetvinčénat v hrvaški Istri bo 28. septembra 9. srečanje slovenskih in hrvaških vernikov. Več o njem je povedal član pripravljalnega odbora Ervin Mozetič. Med drugim smo poročali tudi o praznovanju nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, ki je bilo letos v župnijski cerkvi v Metliki, in o dogajanju na Brezjah, kjer so frančiškani obhajali 800. obletnico vtisnjenja ran sv. Frančišku Asiškemu.
V kraju Svetvinčénat v hrvaški Istri bo 28. septembra 9. srečanje slovenskih in hrvaških vernikov. Več o njem je povedal član pripravljalnega odbora Ervin Mozetič. Med drugim smo poročali tudi o praznovanju nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, ki je bilo letos v župnijski cerkvi v Metliki, in o dogajanju na Brezjah, kjer so frančiškani obhajali 800. obletnico vtisnjenja ran sv. Frančišku Asiškemu.
Pohod za življenje je svetovna civilna iniciativa, ki je nastala iz želje, da bi javnost ozaveščala o lepoti in dostojanstvu vsakega človeškega življenja. Letos bodo pohodi potekali v treh mestih, poleg Ljubljane in Maribora tudi v Kopru. Kdaj in kako, pa ste izvedeli v oddaji.
Kako se Župnija bl. Antona Martina Slomška Maribor - Košaki pripravlja na god svojega zavetnika ter 25. obletnico ustanovitve in beatifikacije škofa Slomška, je povedal župnik Igor Novak in povabil k pomoči pri dokončanju gradbenih del za cerkev.
Pohod za življenje je svetovna civilna iniciativa, ki je nastala iz želje, da bi javnost ozaveščala o lepoti in dostojanstvu vsakega človeškega življenja. Letos bodo pohodi potekali v treh mestih, poleg Ljubljane in Maribora tudi v Kopru. Kdaj in kako, pa ste izvedeli v oddaji.
Kako se Župnija bl. Antona Martina Slomška Maribor - Košaki pripravlja na god svojega zavetnika ter 25. obletnico ustanovitve in beatifikacije škofa Slomška, je povedal župnik Igor Novak in povabil k pomoči pri dokončanju gradbenih del za cerkev.
Na mali šmaren, 8. septembra 1824, je krški škof Jakob Peregrin Pavlič v Celovcu v duhovnika posvetil Antona Martina Slomška, ki je novo mašo slavil v Olimju sredi Kozjanskega, kjer je bival njegov duhovni oče Jakob Prašnikar. V počastitev 200. obletnice Slomškovega posvečenja Župnija Olimje pripravlja več dogodkov, o katerih je spregovoril p. Martin Gašparič. Druga tema je bila dan žalujočih, ki ga bomo v Sloveniji prvič obhajali na god Žalostne Matere Božje, 15. septembra. Vsebino in namen dneva je predstavil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
Na mali šmaren, 8. septembra 1824, je krški škof Jakob Peregrin Pavlič v Celovcu v duhovnika posvetil Antona Martina Slomška, ki je novo mašo slavil v Olimju sredi Kozjanskega, kjer je bival njegov duhovni oče Jakob Prašnikar. V počastitev 200. obletnice Slomškovega posvečenja Župnija Olimje pripravlja več dogodkov, o katerih je spregovoril p. Martin Gašparič. Druga tema je bila dan žalujočih, ki ga bomo v Sloveniji prvič obhajali na god Žalostne Matere Božje, 15. septembra. Vsebino in namen dneva je predstavil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
V oddaji ste lahko prisluhnili izjavam in pogovorom, ki smo jih posneli v rojstni župniji msgr. Franca Boleta v Knežaku na slovesnosti ob odkritju njegovega doprsnega kipa. Dogodek je sovpadal še z enim pomembnim mejnikom Ognjišča - izidom 700. številke tega mesečnika.
V oddaji ste lahko prisluhnili izjavam in pogovorom, ki smo jih posneli v rojstni župniji msgr. Franca Boleta v Knežaku na slovesnosti ob odkritju njegovega doprsnega kipa. Dogodek je sovpadal še z enim pomembnim mejnikom Ognjišča - izidom 700. številke tega mesečnika.
V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z župnikom v Knežaku, kjer po novem stoji spominsko obeležje, posvečeno ustanovitelju Ognjišča msgr. Francu Boletu. Poročali smo o letošnjem romarskem obisku bazilike na Brezjah ter o drugih dogodkih preteklega tedna v Cerkvi na Slovenskem.
V oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z župnikom v Knežaku, kjer po novem stoji spominsko obeležje, posvečeno ustanovitelju Ognjišča msgr. Francu Boletu. Poročali smo o letošnjem romarskem obisku bazilike na Brezjah ter o drugih dogodkih preteklega tedna v Cerkvi na Slovenskem.
V oddaji smo se ozrli na nedavni praznik Marijinega vnebovzetja in utrip romanj v osrednjih romarskih svetiščih, posebej na Brezjah, poročali smo o počastitvi obletnice smrti Božje služabnice Cvetane Priol in o praznovanju skupnosti sester klaris. Objavili smo pogovor z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom o vlogi Cerkve pri združitvi Prekmurja z matico, ki se je zgodila pred 105 leti.
V oddaji smo se ozrli na nedavni praznik Marijinega vnebovzetja in utrip romanj v osrednjih romarskih svetiščih, posebej na Brezjah, poročali smo o počastitvi obletnice smrti Božje služabnice Cvetane Priol in o praznovanju skupnosti sester klaris. Objavili smo pogovor z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom o vlogi Cerkve pri združitvi Prekmurja z matico, ki se je zgodila pred 105 leti.
V oddaji smo govorili o programu Duhovno izpopolnjevanje, ki poteka na Teološki fakulteti v Ljubljani. Program je predstavil doc. dr. Ivan Platovnjak, svoje študijske izkušnje pa so delili z nami tudi nekateri udeleženci.
To je pregledna oddaja, v kateri lahko slišite različne novice in prispevke iz slovenskih župnij in škofij.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.
Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij.
Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja.
Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo.
Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo.
Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status.
Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.
»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje.
Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja.
Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema.
Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,
si in vam želim.
Dan po godu sv. Frančiška Asiškega smo gostili frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. Frančišek se je v želji slediti božjemu klicu ločil od svojega očeta in matere radikalno. O tem, kaj pomeni trganje popkovine v obdobju najstništva za starše in kaj za mlade, ki se želijo postaviti na lastne noge, smo govorili. Svoje vprašanje za našega gosta p. Christiana lahko za naslednjo oddajo pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Gostili smo astrofizika, ki ga je karierna pot odpeljala na Nizozemsko. Dr. Jure Japelj je urednik spletnega Portala v vesolje, o katerem je tudi tekla beseda. Bil je del skupine evropskih raziskovalcev, ki so testirali velik teleskop v Čilu za opazovanje tranzientne astronomije, v zadnjem času pa se posveča pisanju poljudnoznanstvenih člankov in mentoriranju mladih astronomov pri projektu GoChile.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 27. nedeljo med letom, ki ga je pripravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov sinode, ki se je v minulih dneh začela v Vatikanu. 4. oktobra je praznoval sv. Frančišek Asiški, zato smo ga počastili z litanijami. Sledila je radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Nocoj je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga.
Dan po godu sv. Frančiška Asiškega smo gostili frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. Frančišek se je v želji slediti božjemu klicu ločil od svojega očeta in matere radikalno. O tem, kaj pomeni trganje popkovine v obdobju najstništva za starše in kaj za mlade, ki se želijo postaviti na lastne noge, smo govorili. Svoje vprašanje za našega gosta p. Christiana lahko za naslednjo oddajo pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si