Is podcast Sv. Vid Is podcast
Sv. Vid

Današnji svetnik, o katerem pri nas velja, da je češenj sit in da se na njegov god noč in dan vidi, se je …

Berta Golob

duhovnost spomin

15. 6. 2024
Sv. Vid

Današnji svetnik, o katerem pri nas velja, da je češenj sit in da se na njegov god noč in dan vidi, se je …

Berta Golob

VEČ ...|15. 6. 2024
Sv. Vid

Današnji svetnik, o katerem pri nas velja, da je češenj sit in da se na njegov god noč in dan vidi, se je …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 7. 2024
Sv. Apolinarij

Nad Apolinarijevim grobom stoji mogočna cerkev. Bil je prvi škof v Raveni. Pobožno poročilo …

Sv. Apolinarij

Nad Apolinarijevim grobom stoji mogočna cerkev. Bil je prvi škof v Raveni. Pobožno poročilo …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Apolinarij

Nad Apolinarijevim grobom stoji mogočna cerkev. Bil je prvi škof v Raveni. Pobožno poročilo …

VEČ ...|23. 7. 2024
Sv. Apolinarij

Nad Apolinarijevim grobom stoji mogočna cerkev. Bil je prvi škof v Raveni. Pobožno poročilo …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 7. 2024
Sv. Marija Magdalena

Ta Marija, doma iz Magdale je prva žena, ki jo omenja Sv. pismo, da je kot ženska spremljala …

Sv. Marija Magdalena

Ta Marija, doma iz Magdale je prva žena, ki jo omenja Sv. pismo, da je kot ženska spremljala …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Marija Magdalena

Ta Marija, doma iz Magdale je prva žena, ki jo omenja Sv. pismo, da je kot ženska spremljala …

VEČ ...|22. 7. 2024
Sv. Marija Magdalena

Ta Marija, doma iz Magdale je prva žena, ki jo omenja Sv. pismo, da je kot ženska spremljala …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 7. 2024
Sv. Lovrenc

Ta cerkveni učenjak se je rodil v 16. stoletju v italijanskem Brindisiju, umrl pa 1619. v portugalski Lizboni. Tekoče je govoril kar …

Sv. Lovrenc

Ta cerkveni učenjak se je rodil v 16. stoletju v italijanskem Brindisiju, umrl pa 1619. v portugalski Lizboni. Tekoče je govoril kar …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Lovrenc

Ta cerkveni učenjak se je rodil v 16. stoletju v italijanskem Brindisiju, umrl pa 1619. v portugalski Lizboni. Tekoče je govoril kar …

VEČ ...|21. 7. 2024
Sv. Lovrenc

Ta cerkveni učenjak se je rodil v 16. stoletju v italijanskem Brindisiju, umrl pa 1619. v portugalski Lizboni. Tekoče je govoril kar …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 7. 2024
Sv. Marjeta Antiohijska

Zdaj je že visoko poletje. Sv. Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta. Po današnji …

Sv. Marjeta Antiohijska

Zdaj je že visoko poletje. Sv. Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta. Po današnji …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Marjeta Antiohijska

Zdaj je že visoko poletje. Sv. Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta. Po današnji …

VEČ ...|20. 7. 2024
Sv. Marjeta Antiohijska

Zdaj je že visoko poletje. Sv. Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta. Po današnji …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 7. 2024
Sv. Arsen Veliki

Ta svetnik si je prizadeval za zbližanje kristjanov. V Rimu je deloval kot senator, v …

Sv. Arsen Veliki

Ta svetnik si je prizadeval za zbližanje kristjanov. V Rimu je deloval kot senator, v …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Arsen Veliki

Ta svetnik si je prizadeval za zbližanje kristjanov. V Rimu je deloval kot senator, v …

VEČ ...|19. 7. 2024
Sv. Arsen Veliki

Ta svetnik si je prizadeval za zbližanje kristjanov. V Rimu je deloval kot senator, v …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|18. 7. 2024
Sv. Friderik

Današnji svetnik je bil škof v Utrechtu. Živel je na prelomu iz 8. v 9. stoletje. Verjetno je bil …

Sv. Friderik

Današnji svetnik je bil škof v Utrechtu. Živel je na prelomu iz 8. v 9. stoletje. Verjetno je bil …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Friderik

Današnji svetnik je bil škof v Utrechtu. Živel je na prelomu iz 8. v 9. stoletje. Verjetno je bil …

VEČ ...|18. 7. 2024
Sv. Friderik

Današnji svetnik je bil škof v Utrechtu. Živel je na prelomu iz 8. v 9. stoletje. Verjetno je bil …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|17. 7. 2024
Sv. Aleš

Aleš je na Slovenskem še zmeraj zelo pogosto ime, svetnika pa vsaj starejši rod najbolje pozna kot …

Sv. Aleš

Aleš je na Slovenskem še zmeraj zelo pogosto ime, svetnika pa vsaj starejši rod najbolje pozna kot …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Aleš

Aleš je na Slovenskem še zmeraj zelo pogosto ime, svetnika pa vsaj starejši rod najbolje pozna kot …

VEČ ...|17. 7. 2024
Sv. Aleš

Aleš je na Slovenskem še zmeraj zelo pogosto ime, svetnika pa vsaj starejši rod najbolje pozna kot …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 7. 2024
Karmelska Mati Božja

God karmelske Matere božje je povezan s križarji. Ti so sveto deželo v …

Karmelska Mati Božja

God karmelske Matere božje je povezan s križarji. Ti so sveto deželo v …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Karmelska Mati Božja

God karmelske Matere božje je povezan s križarji. Ti so sveto deželo v …

VEČ ...|16. 7. 2024
Karmelska Mati Božja

God karmelske Matere božje je povezan s križarji. Ti so sveto deželo v …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Kratka predstavitev svetnika oz. svetnice, ki ima godovni praznik.

Berta Golob

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 7. 2024
Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Pogovor z Brankom Tomažičem

Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O  tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.

Robert Božič

kmetijstvovizijaEUpolitikadružba

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|24. 7. 2024
Japonski hrošč

V jutranji svetovalnici smo spregovorili o nevarnosti, ki jo japonski hrošč lahko pomeni za slovensko pridelavo zelenjave, poljščin in sadja. Z nami je bila magistrica Erika Orešek z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.

Japonski hrošč

V jutranji svetovalnici smo spregovorili o nevarnosti, ki jo japonski hrošč lahko pomeni za slovensko pridelavo zelenjave, poljščin in sadja. Z nami je bila magistrica Erika Orešek z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvovrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 7. 2024
Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2024
100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz Rebula

Spominjamo se

VEČ ...|24. 7. 2024
Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 7. 2024
Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

s. Meta Potočnik

vročinavožnjanatikači