p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.
22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

VEČ ...|22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

spominPlacid Grebenc

Srce se ne boji

VEČ ... |
Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

Izidor Završnik

Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Srce se ne boji

Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
VEČ ...|10. 5. 2020
Izidor Završnik
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).

p. Metod Benedik

družbaduhovnostslovenski mučenci 20. stoletjaizidor završnik

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
P. Kerubin Tušek

Slovenski mučenci 20. stoletja

P. Kerubin Tušek
VEČ ...|26. 4. 2020

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Franc Pen (1924 – 1944)

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

duhovnostSlovenijaspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
VEČ ...|19. 4. 2020
Franc Pen (1924 – 1944)
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Jože Bartolj

duhovnostSlovenijaspomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

spominFerdinand Potokar

Slovenski mučenci 20. stoletja

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

spominMihael Grešak

Slovenski mučenci 20. stoletja

Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Franc Gomilšek (1872 - 1943)

spomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

Franc Gomilšek (1872 - 1943)
VEČ ...|15. 3. 2020
Franc Gomilšek (1872 - 1943)

Jože Bartolj

spomin

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Valentin Oblak (1875 – 1951)

Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja

Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
VEČ ...|8. 3. 2020
Valentin Oblak (1875 – 1951)
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.

Jože Bartolj

spominValentin Oblak

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ... |
Matej Krof (1916 – 1950)

Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Matej Krof (1916 – 1950)

Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

spominMatej Krof

Slovenski mučenci 20. stoletja

Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
VEČ ...|1. 3. 2020
Matej Krof (1916 – 1950)
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.

Jože Bartolj

spominMatej Krof

Slovenski mučenci 20. stoletja
Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Medijska pristranskost: Od evtanazije do totalitarne dediščine

Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.

Medijska pristranskost: Od evtanazije do totalitarne dediščine

Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.

mag. Božo Rustja

komentar

Duhovna misel

VEČ ... |
S svetim Frančiškom v nov dan – Molitev tišine

Prva molitev svetega Frančiška pred križem v cerkvici sv. Damijana še danes v vsakem molivcu prebuja dušo in jo nagovarja k svetemu. Molimo z njim. »O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi.«

S svetim Frančiškom v nov dan – Molitev tišine

Prva molitev svetega Frančiška pred križem v cerkvici sv. Damijana še danes v vsakem molivcu prebuja dušo in jo nagovarja k svetemu. Molimo z njim. »O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi.«

Tadej Sadar

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ... |
Spomin na leto 2025 in želje v letu 2026

Vabljeni k poslušanju spominom za leto 2025 in željam za leto 2026 naših poslušalcev. 

Spomin na leto 2025 in želje v letu 2026

Vabljeni k poslušanju spominom za leto 2025 in željam za leto 2026 naših poslušalcev. 

Nataša Ličen

svetovanje

Naš gost

VEČ ... |
p. Ivan Herceg

Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.

p. Ivan Herceg

Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.

Robert Božič

spominživljenje

Za življenje

VEČ ... |
Kaj pustiti za seboj, da lahko začneš na novo?

Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si

Kaj pustiti za seboj, da lahko začneš na novo?

Novo leto je čas novih začetkov – a kako jih uresničiti v odnosih? Kako pustiti za seboj tisto, kar nas bremeni in odkriti nekaj novega v človeku, ki ga poznamo že leta? Govorili smo o raziskovanju in odkrivanju novega v odnosih in o tem, kako jih prenoviti, poglobiti in obogatiti. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko zastavite po elektronski pošti za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosinovo letoodpuščanjevzgojaduhovnost

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Frančiškani na Kostanjevici in dogajanje v letu evropske prestolnice kulture

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

Frančiškani na Kostanjevici in dogajanje v letu evropske prestolnice kulture

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

Jože Bartolj

kulturaEPK Gorica Nova Goricafrančiškani KostanjevicaMirjam Brecelj

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Peter Merše: Tako se kupuje medijski vpliv pred volitvami

Avtor opisuje, kako je tik po podpisu 82,5‑milijonske pogodbe za prenovo prve cevi predora Karavanke medijska hiša Delo, ki ima istega lastnika kot izvajalec del, med svoje kolumniste sprejela Tino Gaber Golob, ženo predsednika vlade, kar avtor razume kot poskus vplivanja na javno mnenje pred volitvami. Ob tem opozori na podražitve projekta, politično občutljiv čas objave ter dejstvo, da je bila njena kolumna edina brezplačno odklenjena, zaradi česar je dolgoletna kolumnistka Ksenija Benedetti odstopila, saj meni, da takšne uredniške odločitve spodkopavajo medijsko avtonomijo. Merše nadalje navaja primere, ki naj bi kazali na naklonjenost časnika vladi, ter izpostavlja finančne tokove med državo, podjetjem Kolektor CGP in medijsko hišo Delo, ki po njegovem mnenju ustvarjajo vtis prepletenosti interesov.

Peter Merše: Tako se kupuje medijski vpliv pred volitvami

Avtor opisuje, kako je tik po podpisu 82,5‑milijonske pogodbe za prenovo prve cevi predora Karavanke medijska hiša Delo, ki ima istega lastnika kot izvajalec del, med svoje kolumniste sprejela Tino Gaber Golob, ženo predsednika vlade, kar avtor razume kot poskus vplivanja na javno mnenje pred volitvami. Ob tem opozori na podražitve projekta, politično občutljiv čas objave ter dejstvo, da je bila njena kolumna edina brezplačno odklenjena, zaradi česar je dolgoletna kolumnistka Ksenija Benedetti odstopila, saj meni, da takšne uredniške odločitve spodkopavajo medijsko avtonomijo. Merše nadalje navaja primere, ki naj bi kazali na naklonjenost časnika vladi, ter izpostavlja finančne tokove med državo, podjetjem Kolektor CGP in medijsko hišo Delo, ki po njegovem mnenju ustvarjajo vtis prepletenosti interesov.

Peter Merše

komentarpolitikadružbaDelomedijimedijska propagandapredor Karavanke

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Uvod

V letošnje ponedeljkove dopoldneve prihaja novost - oddaja Beseda je zakon. Ta bo prinašala jezikovne pogovore s prof. dr. Hótimirjem Tivádarjem, slovenistom, fonetikom in retorikom, predstojnikom oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter tudi poslušalcem Radia Ognjišče. Posredoval nam bo nekaj svojih spoznanj ter predstavljal pravila govorjenja in pisanja v slovenščini, opozarjal na napake ter predlagal rešitve. Vsakič bo vsebina pogovora predstavljena tudi v spletnem članku. V uvodni oddaji smo predstavili našega gosta, ki je spregovoril o odnosu do slovenščine.

Uvod

V letošnje ponedeljkove dopoldneve prihaja novost - oddaja Beseda je zakon. Ta bo prinašala jezikovne pogovore s prof. dr. Hótimirjem Tivádarjem, slovenistom, fonetikom in retorikom, predstojnikom oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter tudi poslušalcem Radia Ognjišče. Posredoval nam bo nekaj svojih spoznanj ter predstavljal pravila govorjenja in pisanja v slovenščini, opozarjal na napake ter predlagal rešitve. Vsakič bo vsebina pogovora predstavljena tudi v spletnem članku. V uvodni oddaji smo predstavili našega gosta, ki je spregovoril o odnosu do slovenščine.

Marjan Bunič

jezikpravorečjepravopisnapakesvetovanje

Duhovna misel

VEČ ... |
S svetim Frančiškom v nov dan – Molitev tišine

Prva molitev svetega Frančiška pred križem v cerkvici sv. Damijana še danes v vsakem molivcu prebuja dušo in jo nagovarja k svetemu. Molimo z njim. »O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi.«

S svetim Frančiškom v nov dan – Molitev tišine

Prva molitev svetega Frančiška pred križem v cerkvici sv. Damijana še danes v vsakem molivcu prebuja dušo in jo nagovarja k svetemu. Molimo z njim. »O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca. Daj mi pravo vero, trdno upanje in popolno ljubezen, razumnost in spoznanje, o Gospod, da se bom držal tvoje svete in resnične zapovedi.«

Tadej Sadar

duhovnost