Is podcast
V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.
V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.
V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.
Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.
Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.
V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode.
V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode.
To sredo, 4. decembra 2024, na god svete Barbare, so v Ljubljani predstavili dosežke slovenski zamejskih športnikov v iztekajočem se letu, nato pa še podpisali ustanovno listino Zamejske športne koordinacije Zaško, skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez. Ta bo povezala slovenske zamejske športne organizacije v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, saj imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodnosti. Njihov obstoj pa ni samoumeven, je bilo med drugim slišati. Zamejska športna koordinacija bo igrala pomembno vlogo pri njihovem medsebojnem povezovanju in sodelovanju s slovenskimi športnimi institucijami. Podpisniki so dejali, da je to zaveza vseh, da bodo delali v skupno dobro za šport, s posebno pozornostjo do tistih, ki žive izven meja naše države. Listino so podpisali: ministra Matjaž Han in Matej Arčon in predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac in Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji, Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Andreja Kovacz, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl. V Dachau pri Münchnu je prejšnji konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Te in druge novice v oddaji ...
To sredo, 4. decembra 2024, na god svete Barbare, so v Ljubljani predstavili dosežke slovenski zamejskih športnikov v iztekajočem se letu, nato pa še podpisali ustanovno listino Zamejske športne koordinacije Zaško, skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez. Ta bo povezala slovenske zamejske športne organizacije v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, saj imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodnosti. Njihov obstoj pa ni samoumeven, je bilo med drugim slišati. Zamejska športna koordinacija bo igrala pomembno vlogo pri njihovem medsebojnem povezovanju in sodelovanju s slovenskimi športnimi institucijami. Podpisniki so dejali, da je to zaveza vseh, da bodo delali v skupno dobro za šport, s posebno pozornostjo do tistih, ki žive izven meja naše države. Listino so podpisali: ministra Matjaž Han in Matej Arčon in predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac in Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji, Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Andreja Kovacz, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.
V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl. V Dachau pri Münchnu je prejšnji konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Te in druge novice v oddaji ...
V Benečiji so tudi v letošnjem adventnem času na voljo različni koncerti. Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič in dvojezična šola sta pripravila dva. Prvi bo to nedeljo, 8. decembra, na Lesah, drugi v soboto, 14. decembra, v Bardu. Na obeh bodo nastopili Barski oktet iz Barda, zbora Naše vasi iz Tipane in Rečan z Lese ter vokalna skupina dvojezične šole. Tudi letos bodo adventni koncerti v terskih dolinah, ki jih že več let pripravlja združenje don Evgen Blankin v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Gorice. V nedeljo, 15. decembra, bo v Porčinju ob sejmu Svete Lucije pri sveti maši ob 14.30 pel Barski oktet in še tisti dan bosta v Podkalapu nastopila slovenski zbor s Tržaškega in furlanski zbor. Tretji koncert bo v nedeljo, 22. decembra, v Mažerolah. Adventni koncert bo tudi jutri ob 20.00 v cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu. Mladinski mešani pevski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja bo med drugim izvedel izbor sakralnih skladb iz svetovne zakladnice ter pesmi slovenskih primorskih skladateljev.
V Benečiji so tudi v letošnjem adventnem času na voljo različni koncerti. Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič in dvojezična šola sta pripravila dva. Prvi bo to nedeljo, 8. decembra, na Lesah, drugi v soboto, 14. decembra, v Bardu. Na obeh bodo nastopili Barski oktet iz Barda, zbora Naše vasi iz Tipane in Rečan z Lese ter vokalna skupina dvojezične šole. Tudi letos bodo adventni koncerti v terskih dolinah, ki jih že več let pripravlja združenje don Evgen Blankin v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Gorice. V nedeljo, 15. decembra, bo v Porčinju ob sejmu Svete Lucije pri sveti maši ob 14.30 pel Barski oktet in še tisti dan bosta v Podkalapu nastopila slovenski zbor s Tržaškega in furlanski zbor. Tretji koncert bo v nedeljo, 22. decembra, v Mažerolah. Adventni koncert bo tudi jutri ob 20.00 v cerkvi sv. Andreja apostola v Štandrežu. Mladinski mešani pevski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja bo med drugim izvedel izbor sakralnih skladb iz svetovne zakladnice ter pesmi slovenskih primorskih skladateljev.
Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.
Tudi šport je pomemben za ohranjanje jezika, kulture in narodnosti v zamejstvu. To je bilo poudarjeno ob današnjem podpisu ustanovne listine Zamejske športne koordinacije (Zaško), skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez, o tem so spregovorili ministra Matjaž Han in Matej Arčon ter predsednik Franjo Bobinac. Zaško so ustanovili za izboljšanje učinkovitosti medsebojnega povezovanja, znanja in dobrih praks na področju športa. Kaj o tem meni predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin? Zaško bo tesno povezan tudi s pristojnimi športnimi institucijami v Sloveniji in se vključeval v širše evropske povezave. O pomenu povezovanja je govoril tudi predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji Marjan Velik. Zaško je tretja zamejska koordinacija, pred tem so podobni povezavi ustanovili tudi kmetje in gospodarstveniki.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.
V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na včerajšnjo prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl, ki je zadnjih pet let deloval med rojaki v Eisdnu v belgijski pokrajini Limburg. Po novem bo odgovoren za Slovence v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Škof Jamnik se je dosedanjemu župniku dr. Zvonetu Štrublju, ki se vrača v Stuttgart v Nemčijo, zahvalil, da je slovensko skupnost v Bruslju, kjer je deloval dvanajst let, oblikoval v močno in trdno povezano občestvo, v katerem je veliko mladih in tudi tistih, ki občasno prihajajo v to pomembno središče Evrope. Novemu župniku Šemrlu pa je zaželel obilo Božjih blagoslovov na priprošnjo Božje in naše Matere Marije, da bi Slovenski pastoralni center ostal prostor molitve, druženja, kulturnih dogodkov in da bi se prav vsak, ki prestopi njegov prag, čutil nagovorjenega. Ob začetku adventnega časa je zbranim - in teh je bilo po škofovih besedah resnično veliko - zaželel, da bi kot občestvo v upanju in zaupanju hodili skupaj in v svojih srcih pripravljali prostor za rojstvo Odrešenika.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Najbrž se je marsikdo spraševal, kako je mogoče, da so na zaslišanju v evropskem parlamentu člani Evropske ljudske stranke Marti Kos dali zeleno luč za komisarko. Morda je kdo vzkliknil: »Kako je mogoče, da so člani stranke, katere predstavniki so bili očetje evropske skupnosti, tako glasovali?«
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
V tokratni oddaji smo prebirali poezijo pesnika Jožeta Snoja. Prelistali smo zbirko S tihožitja in distonije.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo.