V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers’ Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturne izmenjave na Koroškem, prisotnost na pouličnem dogodku Okusi ob meji ter podelitev priznanja Kazimir Humar. 

Odbor za Nagrado Nadja Maganja, ki ga sestavljajo predstavniki Društva slovenskih izobražencev, Slovenske zamejske skavtske organizacije, Skupnosti sv. Egidija iz Trsta ter Nadjine družine, bo nagrado za leto 2026 podelil učiteljici in vsestranski kulturni delavki Veri Poljšak. Izročitev nagrade bo nocoj ob 19. uri v društvenih prostorih SKD Barkovlje pri Trstu. Sodelovali bodo Maja Lapornik, Devan Jagodic, OPZ Glasbena Kambrca pod vodstvom Marilene Lo Pinto in ŽVS Adria pod vodstvom Tine Renar. Nagrada Nadja Maganja je priznanje, ki ga vsako leto podeljujejo v spomin na preminulo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar. Priznanje je namenjeno ženski ali skupini žensk, ki jo odlikujejo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnica, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj naši rojaki v Sydneyju v Avstraliji, v Stuttgartu v Nemčiji in v Buenos Airesu v Argentini, so nam povedali slovenski duhovniki: frančiškan p. Darko Žnidaršič [0:57], dr. Zvone Štrubelj [14:34] in Robert Brest [34:11].  

Praznovanje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, osrednje praznovanje vere med rojaki v Clevelandu je bilo čudovito, piše v biltenu župnije Marije Vnebovzete. Nekoliko ga je krojilo vreme, temperature so nihale, bilo je nekaj sonca, nekaj aprilskega deževja pa tudi snežink. Tako na cvetno nedeljo kot na veliko noč je v procesiji sodelovalo veliko ljudi v narodnih nošah. Odlično se je izkazal pevski zbor, pokazal je svojo prilagodljivost ob gostujočih organistih ob bolezni rednega organista Eda Ferrazzolija. Visoka je bila tudi udeležba pri blagoslovu velikonočnih jedi in pri bogoslužjih velikega tedna. Kot še piše v biltenu, so bili velikonočni prazniki povezani z življenjem, upanjem in lučjo. Imeli so srečo, da so na veliki petek in veliko soboto imeli električno energijo, medtem ko je večina soseščine bila brez nje. Torej je bilo tokrat v Clevelandu kar nekaj izzivov, a so vztrajali in zato so bila velikonočna praznovanja nepozabna in navdihujoča.

Rojaki v Buenos Airesu v Argentini so se zavzeto pripravljali na veliko noč. Slovenska duhovnika Franci Cukjati in Robert Brest sta obiskala tudi številne bolnike. Robert Brest je povedal, da so se starejši ob petju pesmi spomnili vseh kitic. Slovenci v Buenos Airesu obhajajo tudi veliko velikonočnih običajev, med temi je tudi priprava jedi za žegen in barvanje pirhov. 

Bogato, raznoliko in polno simbolike je bilo praznovanje velike noči med rojaki v nemškem Stuttgartu. V postu so pred vsako nedeljsko mašo premišljevali križev pot, na cvetno nedeljo so pripravili butaro velikanko in izpeljali procesijo, na veliki četrtek so imeli biblijsko večerjo, na veliki petek je bila slovenska župnija del posebne velikonočne poti po mestu, na veliko soboto in veliko noč pa je župnik dr. Zvone Štrubelj v več krajih imel blagoslove jedi. Pri maši na velikonočni ponedeljek so se spomnili pokojnega župnika Aleša Kalamarja in se Bogu zahvalili za vse dobro, ki ga je izkazoval slovenski verski skupnosti v Stuttgartu in okolici.

V slovenski župniji v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli  vse obrede velikega tedna, na veliko noč pa je župnika p. Darka Žnidaršiča čakala kar dolga pot. Zjutraj je bila v župnijski cerkvi sv. Rafaela vstajenjska maša s procesijo, opoldne je bila maša v hrvaški cerkvi v Wollongongu, zvečer pa še v Canberri. Povsod je bil po maši še blagoslov jedi. Na velikonočni ponedeljek je bila v Merrylandsu maša, po njej pa kosilo in pirhovanje. Pripravili so srečelov, darovi so namenjeni za obnovo kapelice na slovenskem delu pokopališča v Sydneyju.

V oddaji ste lahko slišali drugi del posnetka koncerta Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom: Ko glas žensk postane zgodba. Koncert že od leta 1972 v Domu glasbe v Celovcu pripravlja Krščanska kulturna zveza. V oddaji smo predvajali zbore: Skupina Akzent, Komorni zbor Limbar, Moravče, Oktakord, Shifting Roots in Projektni zbor Mladina poje. Slišali smo tudi avdioposnetek pesnic, zborovodkinj, pevk, glasbenic o svojih čustvih, motivaciji in podpori,  ki jo čutijo. Do posnetka lahko pridete na tej povezavi.