Is podcast Štiri desetletja dvojezične šole v Benečiji Is podcast
Štiri desetletja dvojezične šole v Benečiji

Praznovanje 40-letnice dvojezične šole v Beneški Sloveniji se je začelo prejšnjo soboto v Čedadu z odprtjem dokumentarne razstave Pavlova šola. Šola v Špetru namreč nosi ime Pavla Petričiča. Pripravili sta jo dvojezični večstopenjski inštitut in kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom občine Čedad, postavil pa jo je študijski center Nediža iz Špetra, poroča petnajstdnevnik Dom. Ob odprtju je pred številni občinstvom zapel zbor dvojezične šole, govorili so: predsednica društva Trinko Iole Namor, ravnatelj dvojezične šole David Clodig, županja Čedada Daniela Bernardi in senatorka Tatjana Rojc. Razstava je na ogled do nedelje, 3. novembra, od torka do petka popoldne, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V torek, 15. oktobra, pa bosta Špeter obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.

Matjaž Merljak

družba rojaki

11. 10. 2024
Štiri desetletja dvojezične šole v Benečiji

Praznovanje 40-letnice dvojezične šole v Beneški Sloveniji se je začelo prejšnjo soboto v Čedadu z odprtjem dokumentarne razstave Pavlova šola. Šola v Špetru namreč nosi ime Pavla Petričiča. Pripravili sta jo dvojezični večstopenjski inštitut in kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom občine Čedad, postavil pa jo je študijski center Nediža iz Špetra, poroča petnajstdnevnik Dom. Ob odprtju je pred številni občinstvom zapel zbor dvojezične šole, govorili so: predsednica društva Trinko Iole Namor, ravnatelj dvojezične šole David Clodig, županja Čedada Daniela Bernardi in senatorka Tatjana Rojc. Razstava je na ogled do nedelje, 3. novembra, od torka do petka popoldne, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V torek, 15. oktobra, pa bosta Špeter obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.

Matjaž Merljak

VEČ ...|11. 10. 2024
Štiri desetletja dvojezične šole v Benečiji

Praznovanje 40-letnice dvojezične šole v Beneški Sloveniji se je začelo prejšnjo soboto v Čedadu z odprtjem dokumentarne razstave Pavlova šola. Šola v Špetru namreč nosi ime Pavla Petričiča. Pripravili sta jo dvojezični večstopenjski inštitut in kulturno društvo Ivan Trinko pod pokroviteljstvom občine Čedad, postavil pa jo je študijski center Nediža iz Špetra, poroča petnajstdnevnik Dom. Ob odprtju je pred številni občinstvom zapel zbor dvojezične šole, govorili so: predsednica društva Trinko Iole Namor, ravnatelj dvojezične šole David Clodig, županja Čedada Daniela Bernardi in senatorka Tatjana Rojc. Razstava je na ogled do nedelje, 3. novembra, od torka do petka popoldne, ob sobotah in nedeljah pa ves dan. V torek, 15. oktobra, pa bosta Špeter obiskala tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Furlanije Julijske krajine Massimiliano Fedriga.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 12. 2024
Božični utrip po svetu

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51]. 

Božični utrip po svetu

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51]. 

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Božični utrip po svetu

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51]. 

VEČ ...|29. 12. 2024
Božični utrip po svetu

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51]. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 12. 2024
Kardinal Bokalič v Sloveniji, Bandelj o letu 2024

Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19]. 

Kardinal Bokalič v Sloveniji, Bandelj o letu 2024

Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19]. 

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Kardinal Bokalič v Sloveniji, Bandelj o letu 2024

Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19]. 

VEČ ...|22. 12. 2024
Kardinal Bokalič v Sloveniji, Bandelj o letu 2024

Slovenijo je obiskal novi kardinal iz Argentine, Slovenec Vinko Bokalič Iglič, med drugim je daroval sveto mašo v rojstni župniji svoje matere na Brdu pri Lukovici. Slišali ste, kaj je povedal v zahvali [1:58] ter pogovora s kardinalovima bratoma Janezom [11:18] in Jožetom [15:49]. V drugem delu smo na leto 2024 pogledali z Walterjem Bandljem, predsednikom Sveta slovenskih organizacij SSO iz Italije [29:12] in dodali nekaj novic, obvestil in vabil [42:19]. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 12. 2024
Priprava na praznik v Argentini

Zadnja številka glasila naših rojakov v Argentini Svobodna Slovenija med drugim napoveduje srečanja in koncerte v pripravi na božični praznik. Prvi koncert je bil preteklo nedeljo v San Martinu. Pripravili so ga tamkajšnji slovenski zbor, vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Poimenovali so ga Zbudi se, Betlehem! Nocoj bo božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo z gosti, jutri bo božični koncert prav v Našem domu San Justo in sicer pod okriljem Balantičeve šole, v nedeljo pa bo v Ramos Mejiji koncert zbora Ex Corde in solistov ter učencev Slomškove šole. V cerkvi Marije Pomagaj v središču Buenos Airesa pa bo to nedeljo potekala adventna duhovna obnova. Vodil jo bo prof. dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.

Priprava na praznik v Argentini

Zadnja številka glasila naših rojakov v Argentini Svobodna Slovenija med drugim napoveduje srečanja in koncerte v pripravi na božični praznik. Prvi koncert je bil preteklo nedeljo v San Martinu. Pripravili so ga tamkajšnji slovenski zbor, vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Poimenovali so ga Zbudi se, Betlehem! Nocoj bo božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo z gosti, jutri bo božični koncert prav v Našem domu San Justo in sicer pod okriljem Balantičeve šole, v nedeljo pa bo v Ramos Mejiji koncert zbora Ex Corde in solistov ter učencev Slomškove šole. V cerkvi Marije Pomagaj v središču Buenos Airesa pa bo to nedeljo potekala adventna duhovna obnova. Vodil jo bo prof. dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Priprava na praznik v Argentini

Zadnja številka glasila naših rojakov v Argentini Svobodna Slovenija med drugim napoveduje srečanja in koncerte v pripravi na božični praznik. Prvi koncert je bil preteklo nedeljo v San Martinu. Pripravili so ga tamkajšnji slovenski zbor, vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Poimenovali so ga Zbudi se, Betlehem! Nocoj bo božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo z gosti, jutri bo božični koncert prav v Našem domu San Justo in sicer pod okriljem Balantičeve šole, v nedeljo pa bo v Ramos Mejiji koncert zbora Ex Corde in solistov ter učencev Slomškove šole. V cerkvi Marije Pomagaj v središču Buenos Airesa pa bo to nedeljo potekala adventna duhovna obnova. Vodil jo bo prof. dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.

VEČ ...|20. 12. 2024
Priprava na praznik v Argentini

Zadnja številka glasila naših rojakov v Argentini Svobodna Slovenija med drugim napoveduje srečanja in koncerte v pripravi na božični praznik. Prvi koncert je bil preteklo nedeljo v San Martinu. Pripravili so ga tamkajšnji slovenski zbor, vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Poimenovali so ga Zbudi se, Betlehem! Nocoj bo božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo z gosti, jutri bo božični koncert prav v Našem domu San Justo in sicer pod okriljem Balantičeve šole, v nedeljo pa bo v Ramos Mejiji koncert zbora Ex Corde in solistov ter učencev Slomškove šole. V cerkvi Marije Pomagaj v središču Buenos Airesa pa bo to nedeljo potekala adventna duhovna obnova. Vodil jo bo prof. dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 12. 2024
Praznovanje jubileja SMO

Muzej SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji praznuje, saj je odprt že več kot deset let, poroča petnajstdnevnik Dom. Ta izjemen prostor, odprt leta 2013, je nastal v sklopu evropskega projekta JezikLingua, z namenom ohranjanja in vrednotenja bogate kulture ter krajine ob meji med Italijo in Slovenijo. Danes in jutri v muzeju poteka sklepna prireditev ob 10-letnici delovanja. Eden od gostov je podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, novinarka Lucija Tavčar pa se bo pogovarjala z direktorico muzeja Donatello Ruttar. Jutrišnji kulturni program ima naslov Poezija je popotnica in kos kruha. Sledila bo predstavitev publikacije V spomin na Valentina Staniča in njegovo predanost ‘zapostavljenim’ in dokumentarca Valentin Stanič, Božji ekolog

Praznovanje jubileja SMO

Muzej SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji praznuje, saj je odprt že več kot deset let, poroča petnajstdnevnik Dom. Ta izjemen prostor, odprt leta 2013, je nastal v sklopu evropskega projekta JezikLingua, z namenom ohranjanja in vrednotenja bogate kulture ter krajine ob meji med Italijo in Slovenijo. Danes in jutri v muzeju poteka sklepna prireditev ob 10-letnici delovanja. Eden od gostov je podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, novinarka Lucija Tavčar pa se bo pogovarjala z direktorico muzeja Donatello Ruttar. Jutrišnji kulturni program ima naslov Poezija je popotnica in kos kruha. Sledila bo predstavitev publikacije V spomin na Valentina Staniča in njegovo predanost ‘zapostavljenim’ in dokumentarca Valentin Stanič, Božji ekolog

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Praznovanje jubileja SMO

Muzej SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji praznuje, saj je odprt že več kot deset let, poroča petnajstdnevnik Dom. Ta izjemen prostor, odprt leta 2013, je nastal v sklopu evropskega projekta JezikLingua, z namenom ohranjanja in vrednotenja bogate kulture ter krajine ob meji med Italijo in Slovenijo. Danes in jutri v muzeju poteka sklepna prireditev ob 10-letnici delovanja. Eden od gostov je podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, novinarka Lucija Tavčar pa se bo pogovarjala z direktorico muzeja Donatello Ruttar. Jutrišnji kulturni program ima naslov Poezija je popotnica in kos kruha. Sledila bo predstavitev publikacije V spomin na Valentina Staniča in njegovo predanost ‘zapostavljenim’ in dokumentarca Valentin Stanič, Božji ekolog

VEČ ...|19. 12. 2024
Praznovanje jubileja SMO

Muzej SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji praznuje, saj je odprt že več kot deset let, poroča petnajstdnevnik Dom. Ta izjemen prostor, odprt leta 2013, je nastal v sklopu evropskega projekta JezikLingua, z namenom ohranjanja in vrednotenja bogate kulture ter krajine ob meji med Italijo in Slovenijo. Danes in jutri v muzeju poteka sklepna prireditev ob 10-letnici delovanja. Eden od gostov je podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, novinarka Lucija Tavčar pa se bo pogovarjala z direktorico muzeja Donatello Ruttar. Jutrišnji kulturni program ima naslov Poezija je popotnica in kos kruha. Sledila bo predstavitev publikacije V spomin na Valentina Staniča in njegovo predanost ‘zapostavljenim’ in dokumentarca Valentin Stanič, Božji ekolog

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 12. 2024
Državni odlikovanji tudi v zamejstvo

Na Brdu pri Kranju je predsednica države Nataša Pirc Musar včeraj vročila kar osemnajst državnih odlikovanj, prejemniki so bili tudi iz zamejstva. Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta, ki letos praznuje 50-letnico, je red za zasluge prejel za izjemen prispevek k razumevanju manjšinske tematike, spodbujanju razvoja slovenskega jezika in šolstva ter povezovanju slovenskega in italijanskega okolja na področju raziskovalne dejavnosti. Red za zasluge je prejelo tudi Slovensko planinsko društvo Trst, ki letos praznuje 120-letnico, za dolgoletno kulturno-raziskovalno delo in predanost slovenski skupnosti kot pomemben steber ohranjanja slovenske identitete ter za promocijo naravnih in kulturnih vrednot v zamejskem prostoru. Red za zasluge je prav tako prejel Kvintet bratov Smrtnik za neprecenljiv prispevek in trajno zapuščino pri ohranjanju slovenske pesmi in besede v kulturnem življenju koroških Slovencev ter tudi Slovencev doma in po svetu. Medaljo za zasluge pa je prejel mag. Roman Verdel za dolgoletno uspešno in predano delo v korist slovenske skupnosti in zasluge za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na Koroškem.

Državni odlikovanji tudi v zamejstvo

Na Brdu pri Kranju je predsednica države Nataša Pirc Musar včeraj vročila kar osemnajst državnih odlikovanj, prejemniki so bili tudi iz zamejstva. Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta, ki letos praznuje 50-letnico, je red za zasluge prejel za izjemen prispevek k razumevanju manjšinske tematike, spodbujanju razvoja slovenskega jezika in šolstva ter povezovanju slovenskega in italijanskega okolja na področju raziskovalne dejavnosti. Red za zasluge je prejelo tudi Slovensko planinsko društvo Trst, ki letos praznuje 120-letnico, za dolgoletno kulturno-raziskovalno delo in predanost slovenski skupnosti kot pomemben steber ohranjanja slovenske identitete ter za promocijo naravnih in kulturnih vrednot v zamejskem prostoru. Red za zasluge je prav tako prejel Kvintet bratov Smrtnik za neprecenljiv prispevek in trajno zapuščino pri ohranjanju slovenske pesmi in besede v kulturnem življenju koroških Slovencev ter tudi Slovencev doma in po svetu. Medaljo za zasluge pa je prejel mag. Roman Verdel za dolgoletno uspešno in predano delo v korist slovenske skupnosti in zasluge za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na Koroškem.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Državni odlikovanji tudi v zamejstvo

Na Brdu pri Kranju je predsednica države Nataša Pirc Musar včeraj vročila kar osemnajst državnih odlikovanj, prejemniki so bili tudi iz zamejstva. Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta, ki letos praznuje 50-letnico, je red za zasluge prejel za izjemen prispevek k razumevanju manjšinske tematike, spodbujanju razvoja slovenskega jezika in šolstva ter povezovanju slovenskega in italijanskega okolja na področju raziskovalne dejavnosti. Red za zasluge je prejelo tudi Slovensko planinsko društvo Trst, ki letos praznuje 120-letnico, za dolgoletno kulturno-raziskovalno delo in predanost slovenski skupnosti kot pomemben steber ohranjanja slovenske identitete ter za promocijo naravnih in kulturnih vrednot v zamejskem prostoru. Red za zasluge je prav tako prejel Kvintet bratov Smrtnik za neprecenljiv prispevek in trajno zapuščino pri ohranjanju slovenske pesmi in besede v kulturnem življenju koroških Slovencev ter tudi Slovencev doma in po svetu. Medaljo za zasluge pa je prejel mag. Roman Verdel za dolgoletno uspešno in predano delo v korist slovenske skupnosti in zasluge za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na Koroškem.

VEČ ...|18. 12. 2024
Državni odlikovanji tudi v zamejstvo

Na Brdu pri Kranju je predsednica države Nataša Pirc Musar včeraj vročila kar osemnajst državnih odlikovanj, prejemniki so bili tudi iz zamejstva. Slovenski raziskovalni inštitut SLORI iz Trsta, ki letos praznuje 50-letnico, je red za zasluge prejel za izjemen prispevek k razumevanju manjšinske tematike, spodbujanju razvoja slovenskega jezika in šolstva ter povezovanju slovenskega in italijanskega okolja na področju raziskovalne dejavnosti. Red za zasluge je prejelo tudi Slovensko planinsko društvo Trst, ki letos praznuje 120-letnico, za dolgoletno kulturno-raziskovalno delo in predanost slovenski skupnosti kot pomemben steber ohranjanja slovenske identitete ter za promocijo naravnih in kulturnih vrednot v zamejskem prostoru. Red za zasluge je prav tako prejel Kvintet bratov Smrtnik za neprecenljiv prispevek in trajno zapuščino pri ohranjanju slovenske pesmi in besede v kulturnem življenju koroških Slovencev ter tudi Slovencev doma in po svetu. Medaljo za zasluge pa je prejel mag. Roman Verdel za dolgoletno uspešno in predano delo v korist slovenske skupnosti in zasluge za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na Koroškem.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 12. 2024
95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

VEČ ...|16. 12. 2024
95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 12. 2024
Pomen SKA z ohranjanje slovenstva

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. 

Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024, 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti, 10. novembra 2024 o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu

Pomen SKA z ohranjanje slovenstva

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. 

Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024, 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti, 10. novembra 2024 o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Pomen SKA z ohranjanje slovenstva

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. 

Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024, 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti, 10. novembra 2024 o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu

VEČ ...|15. 12. 2024
Pomen SKA z ohranjanje slovenstva

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. 

Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024, 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti, 10. novembra 2024 o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|24. 12. 2024
Kljub razdejanju prihaja!

Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo …  Bog prihaja, kaj pa mi? 

Kljub razdejanju prihaja!

Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo …  Bog prihaja, kaj pa mi? 

Tone Gorjup

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 12. 2024
Božični utrip po svetu

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51]. 

Božični utrip po svetu

V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51]. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 12. 2024
Mag. Branko Cestnik

Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.

Mag. Branko Cestnik

Gost je bil duhovnik Branko Cestnik. Govorili bomo o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Med drugim smo se bomo dotaknili tudi vprašanja nasilja v prazničnem času.

Jože Bartolj

politikaCerkevBranko Cestnik

Duhovna misel

VEČ ...|30. 12. 2024
Zakaj sem padel

Starejši duhovnik je pri pokleku ob koncu maše padel in ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Zakaj sem padel

Starejši duhovnik je pri pokleku ob koncu maše padel in ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|29. 12. 2024
p. Placid Cortese in knjiga Ruah - Vetje duha

Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha.  O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar. 

p. Placid Cortese in knjiga Ruah - Vetje duha

Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha.  O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar. 

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost Ivo Jevnikar Placido Cortese Ruah Vetje Duha Ruah Il soffio dello SpiritoStanislav zoreElena blancatoVlasta PolojazMilan KosBogdan Kolar

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 12. 2024
Pesemsko izročilo Kočevske

Poročali smo o predstavitvi knjige Pesemsko izročilo Kočevske, ki jo je uredila dr. Anja Moric. S to knjigo je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku.

Pesemsko izročilo Kočevske

Poročali smo o predstavitvi knjige Pesemsko izročilo Kočevske, ki jo je uredila dr. Anja Moric. S to knjigo je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaglasbaAnja MoricCantate DominoPesemsko izročilo Kočevske

Komentar Domovina.je

VEČ ...|30. 12. 2024
Nenad Glücks: Župan Mengša Bogo Ropotar izgublja bitko glede Marijinega znamenja

Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.

Nenad Glücks: Župan Mengša Bogo Ropotar izgublja bitko glede Marijinega znamenja

Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.

Nenad Glücks

komentarpolitikadružbaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|30. 12. 2024
Spominjamo se dne 30. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 30. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 12. 2024
Vera ženske, matere in žene je plavanje proti toku potrošništva in nemira

Tri matere. Ana Hrbljan, Anja Maver in Maja Bitenc so pričevale, kako živijo svojo krščansko vero in materinstvo v družbi, ki je prepojena s potrošništvom in hitrimi užitki. Ko so postale matere, imajo enega, dva in sedem otrok, se jim je življenje spremenilo in nanj gledajo drugače. 

Vera ženske, matere in žene je plavanje proti toku potrošništva in nemira

Tri matere. Ana Hrbljan, Anja Maver in Maja Bitenc so pričevale, kako živijo svojo krščansko vero in materinstvo v družbi, ki je prepojena s potrošništvom in hitrimi užitki. Ko so postale matere, imajo enega, dva in sedem otrok, se jim je življenje spremenilo in nanj gledajo drugače. 

s. Meta Potočnik

veramolitevmama