Novo igrišče v Štmavru, sprejem za smučarku Sinigoi

Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.

23. 4. 2024
Novo igrišče v Štmavru, sprejem za smučarku Sinigoi

Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.

Matjaž Merljak

VEČ ...|23. 4. 2024
Novo igrišče v Štmavru, sprejem za smučarku Sinigoi

Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

VEČ ...|23. 2. 2026
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2026

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.   

Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2026

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.   

družbarojakikulturakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2026

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.   

VEČ ...|22. 2. 2026
Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2026

V oddaji smo nadaljevali s tematiko izpred tedna dni in vam predstavili še tri zgodbe slovenskih izseljenskih učiteljev. Iz Buenos Airesa prihajata Saši Selan in Katja Zupanc, iz Brazilije pa Tilen Kravos. Vsi so se udeležili seminarja, ki sta ga zanje pripravila urad za Slovence po svetu in zavod za šolstvo. Nato pa smo z Janezom Stergarjem iz Kluba koroških Slovencev v Ljubljani predstavili bogat spored letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, ki bodo potekali od 23. februarja do 11. aprila, zvrstilo se bo kar dvanajst dogodkov.   

Matjaž Merljak

družbarojakikulturakoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Koroška kultura prihaja v Ljubljano

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Koroška kultura prihaja v Ljubljano

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

družbarojakikulturakoroška

Slovencem po svetu in domovini

Koroška kultura prihaja v Ljubljano

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

VEČ ...|20. 2. 2026
Koroška kultura prihaja v Ljubljano

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturakoroška

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Post v Clevelandu

Na včerajšnjo pepelnično sredo so bili s pepelom na čelu zaznamovani tudi rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu sta bili sveti maši ob 17h v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v župnijski cerkvi. Najsvetejše bo v čaščenje izpostavljeno vsak petek od 16h do 17h v kapeli svetoviške vasice, sledila bo sveta maša v angleščini. Pri Mariji Vnebovzeti je bil pepel blagoslovljen in razdeljen med včerajšnjo jutranjo in večerno sveto mašo. V tej župniji so pripravili veliko priložnosti za molitev in razmišljanje. Poleg vsakodnevne jutranje maše v slovenščini bo ob sredah in petkih še večerna sveta maša v angleščini. Križev pot bodo ob sredah zvečer molili v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Molitev pred Najsvetejšim bo ob sredah zvečer in ob četrtkih popoldne. Vsak ponedeljek zvečer bo spokorno bogoslužje v eni od župnij na tistem območju. V tem postu bodo nadaljevali tudi s tradicijo ribjih večerij.

Post v Clevelandu

Na včerajšnjo pepelnično sredo so bili s pepelom na čelu zaznamovani tudi rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu sta bili sveti maši ob 17h v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v župnijski cerkvi. Najsvetejše bo v čaščenje izpostavljeno vsak petek od 16h do 17h v kapeli svetoviške vasice, sledila bo sveta maša v angleščini. Pri Mariji Vnebovzeti je bil pepel blagoslovljen in razdeljen med včerajšnjo jutranjo in večerno sveto mašo. V tej župniji so pripravili veliko priložnosti za molitev in razmišljanje. Poleg vsakodnevne jutranje maše v slovenščini bo ob sredah in petkih še večerna sveta maša v angleščini. Križev pot bodo ob sredah zvečer molili v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Molitev pred Najsvetejšim bo ob sredah zvečer in ob četrtkih popoldne. Vsak ponedeljek zvečer bo spokorno bogoslužje v eni od župnij na tistem območju. V tem postu bodo nadaljevali tudi s tradicijo ribjih večerij.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Post v Clevelandu

Na včerajšnjo pepelnično sredo so bili s pepelom na čelu zaznamovani tudi rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu sta bili sveti maši ob 17h v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v župnijski cerkvi. Najsvetejše bo v čaščenje izpostavljeno vsak petek od 16h do 17h v kapeli svetoviške vasice, sledila bo sveta maša v angleščini. Pri Mariji Vnebovzeti je bil pepel blagoslovljen in razdeljen med včerajšnjo jutranjo in večerno sveto mašo. V tej župniji so pripravili veliko priložnosti za molitev in razmišljanje. Poleg vsakodnevne jutranje maše v slovenščini bo ob sredah in petkih še večerna sveta maša v angleščini. Križev pot bodo ob sredah zvečer molili v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Molitev pred Najsvetejšim bo ob sredah zvečer in ob četrtkih popoldne. Vsak ponedeljek zvečer bo spokorno bogoslužje v eni od župnij na tistem območju. V tem postu bodo nadaljevali tudi s tradicijo ribjih večerij.

VEČ ...|19. 2. 2026
Post v Clevelandu

Na včerajšnjo pepelnično sredo so bili s pepelom na čelu zaznamovani tudi rojaki v Clevelandu. Pri Svetem Vidu sta bili sveti maši ob 17h v kapeli svetoviške vasice in ob 18.30 v župnijski cerkvi. Najsvetejše bo v čaščenje izpostavljeno vsak petek od 16h do 17h v kapeli svetoviške vasice, sledila bo sveta maša v angleščini. Pri Mariji Vnebovzeti je bil pepel blagoslovljen in razdeljen med včerajšnjo jutranjo in večerno sveto mašo. V tej župniji so pripravili veliko priložnosti za molitev in razmišljanje. Poleg vsakodnevne jutranje maše v slovenščini bo ob sredah in petkih še večerna sveta maša v angleščini. Križev pot bodo ob sredah zvečer molili v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Molitev pred Najsvetejšim bo ob sredah zvečer in ob četrtkih popoldne. Vsak ponedeljek zvečer bo spokorno bogoslužje v eni od župnij na tistem območju. V tem postu bodo nadaljevali tudi s tradicijo ribjih večerij.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zdomci, prijavite se za volitve

Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.

Zdomci, prijavite se za volitve

Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.

družbarojakivolitve

Slovencem po svetu in domovini

Zdomci, prijavite se za volitve

Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.

VEČ ...|18. 2. 2026
Zdomci, prijavite se za volitve

Zdomci morajo pohiteti s prijavo za glasovanje na državnozborskih volitvah. In sicer, volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo 22. marca 2026 začasno v tujini, bodo lahko glasovali na enem od 29-ih volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije ali po pošti. Za obe obliki glasovanja morajo o tej nameri obvestiti Državno volilno komisijo najpozneje do jutri, četrtka, 19. februarja 2026 do 24. ure po slovenskem času z oddajo vloge preko spletnega portala eUprava. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini - to so t. i. izseljenci, so vpisani v posebni volilni imenik, tako da lahko glasujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih ali po pošti. Za to jim ni treba oddati vloge, volilno gradivo bodo prejeli po uradni dolžnosti. Izseljenci, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji in bi želeli glasovati na enem od volišč OMNIA v Republiki Sloveniji, pa morajo to sporočiti preko portala eUprava do 18. marca 2026 do 24. ure po slovenskem času.

Matjaž Merljak

družbarojakivolitve

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Izteka se rok za prijavo na nagradni natečaj USZS

Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.

Izteka se rok za prijavo na nagradni natečaj USZS

Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.

družbarojakiuradmladi

Slovencem po svetu in domovini

Izteka se rok za prijavo na nagradni natečaj USZS

Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.

VEČ ...|17. 2. 2026
Izteka se rok za prijavo na nagradni natečaj USZS

Le še do tega petka, 20. februarja 2026, se je možno prijaviti na tradicionalni nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ga pripravlja že štiriindvajsetič. V poštev pridejo raziskovalne naloge, ki so bile uspešno zagovarjane v lanskem letu, od 1. januarja do 31. decembra,  napisane v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini ali španščini. Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost teme oziroma pristopa, »uporabnost« oziroma informativnost ter strokovnost, zahtevnost, splošno kakovost dela. Najboljša tri dela s posameznega področja bodo nagrajena z 800, 600 in 400 evri.

Matjaž Merljak

družbarojakiuradmladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ob kulturnem prazniku v Ukvah in na Dunaju

V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja  Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky

Ob kulturnem prazniku v Ukvah in na Dunaju

V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja  Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Ob kulturnem prazniku v Ukvah in na Dunaju

V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja  Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky

VEČ ...|16. 2. 2026
Ob kulturnem prazniku v Ukvah in na Dunaju

V Ukvah v Kanalski dolini je minuli petek Slovensko kulturno središče Planika pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V večnamenski dvorani nekdanje mlekarne so nastopili učenci slovenskega jezika, Christina Chersi na prečni flavti, violinist Maurizio Magrelli, učenci Glasbene matice FJK ter koroška vokalna skupina Svrž pod vodstvom Aleksa Schusterja. Slovenski inštitut na Dunaju pa bo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil jutri v svojih prostorih na Hanuschgasse. Spored slavnostne prireditve KULTURfest3 oblikujejo člani najstarejšega tamburaškega ansambla na Dunaju ADRiA, pesnika in pisatelja  Lev Detela ter Ondřej Cikán, ki objavljata svoja dela v češkem, slovenskem in nemškem jeziku. Prireditev je namenjena tudi 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja ter šolski ustanovi dunajskih Čehov, Komensky, s katero inštitut sodeluje glede pouka v slovenskem jeziku. Tako se veselijo tudi nastopa maturank šole Komensky

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Slovenske izseljenske učiteljice

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Slovenske izseljenske učiteljice

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenske izseljenske učiteljice

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

VEČ ...|15. 2. 2026
Slovenske izseljenske učiteljice

Vera Maršič, Andrejka Selan Vombergar in Jelisava Dobovšek Sethna so slovenske učiteljice iz Clevelanda, Buenos Airesa in z Japonske. V teh dneh so se udeležile strokovnega seminarja, ki sta ga zanje pripravila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Naš pogled

VEČ ... |
Zahvala za dobro pustno delo

V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«

Zahvala za dobro pustno delo

V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«

Jure Sešek

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Jože Bartolj

kulturaDnevi komedijeTereza GregroričDubravka Tomšič SrebotnjakMaistrov večerJoško Tischler