Is podcast Lutkovna in gledališka delavnica, mladinski dan in Moj košček Slovenije Is podcast
Lutkovna in gledališka delavnica, mladinski dan in Moj košček Slovenije

V Ankaranu se je 1. septembra zaključila letošnja Lutkovna in gledališka delavnica (več nam je povedal referent za gledališče pri Krščanski kulturni zvezi Milan Piko). V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini so pripravili Mladinski dan (pogovarjali smo se s predsednico mladinskih organizacij doma Viki Kastelic). Rafaelova družba vabi na odprtje fotografske razstave Moj košček Slovenije, doma ali na tujem (pogovarjali smo se z vodjo projekta Polono Avanzo). Novice iz Clevelanda, avstrijske Koroške in o odprtju letošnje Drage.  

Matjaž Merljak

družba

3. 9. 2023
Lutkovna in gledališka delavnica, mladinski dan in Moj košček Slovenije

V Ankaranu se je 1. septembra zaključila letošnja Lutkovna in gledališka delavnica (več nam je povedal referent za gledališče pri Krščanski kulturni zvezi Milan Piko). V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini so pripravili Mladinski dan (pogovarjali smo se s predsednico mladinskih organizacij doma Viki Kastelic). Rafaelova družba vabi na odprtje fotografske razstave Moj košček Slovenije, doma ali na tujem (pogovarjali smo se z vodjo projekta Polono Avanzo). Novice iz Clevelanda, avstrijske Koroške in o odprtju letošnje Drage.  

Matjaž Merljak

VEČ ...|3. 9. 2023
Lutkovna in gledališka delavnica, mladinski dan in Moj košček Slovenije

V Ankaranu se je 1. septembra zaključila letošnja Lutkovna in gledališka delavnica (več nam je povedal referent za gledališče pri Krščanski kulturni zvezi Milan Piko). V Slomškovem domu v Buenos Airesu v Argentini so pripravili Mladinski dan (pogovarjali smo se s predsednico mladinskih organizacij doma Viki Kastelic). Rafaelova družba vabi na odprtje fotografske razstave Moj košček Slovenije, doma ali na tujem (pogovarjali smo se z vodjo projekta Polono Avanzo). Novice iz Clevelanda, avstrijske Koroške in o odprtju letošnje Drage.  

Matjaž Merljak

družba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2024
Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

VEČ ...|14. 4. 2024
Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 4. 2024
50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

VEČ ...|11. 4. 2024
50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2024
Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

VEČ ...|9. 4. 2024
Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 4. 2024
Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

VEČ ...|8. 4. 2024
Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 4. 2024
Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

družba kultura petje

Slovencem po svetu in domovini

Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

VEČ ...|7. 4. 2024
Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

Matjaž Merljak

družba kultura petje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 4. 2024
Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

družba rojaki kultura glasba zborovsko petje

Slovencem po svetu in domovini

Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

VEČ ...|5. 4. 2024
Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura glasba zborovsko petje

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 4. 2024
Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

Hamilton, Švedska, koroški Slovenci

Slovenska župnija v Hamiltonu v Kanadi s spomladanskim banketom začenja praznovanje 60-letnice (pogovor z župnikom Dragom Gačnikom), slovenski rojaki na Švedskem se že pripravljajo na tradicionalno vseslovensko binkoštno romanje v Vadsteni (pogovor z župnikom Zvonetom Podvinskim - od 12:10 naprej), predstavniki koroških Slovencev so v Evropskem parlamentu opozorili na pomanjkljivo izvajanje manjšinskih pravic v Avstriji (več nam je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko – od 26:43 naprej) in nekaj drugih novic.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|9. 4. 2024
Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Mirjam Judež

komentardružbaodnosi

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Luč v temi

VEČ ...|14. 4. 2024
Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

Usherjev sindrom

Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Moja zgodba

VEČ ...|14. 4. 2024
Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Sašo Radovanovič - Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944 - 1945

V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas.  Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...

Jože Bartolj

spominpolitikaSašo RadovanovičBombardiranje Slovenije 1944 - 1945Bombe v Mariboru

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 4. 2024
Gost: Pavel Novak, urednik Misijonskih obzorij

Urednik Misijonskih obzorij Pavel Novak nam je povedal, kako vidi misijone danes in odgovoril na vprašanje, kako potrebni so danes misijonarji pri nas.

Gost: Pavel Novak, urednik Misijonskih obzorij

Urednik Misijonskih obzorij Pavel Novak nam je povedal, kako vidi misijone danes in odgovoril na vprašanje, kako potrebni so danes misijonarji pri nas.

Jure Sešek

duhovnostmisijon