Pred 28. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 28. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za oktober - za sinodo. V tokratni katehezi smo se spomnili Ignacija Antiohijskega, ki je povezan tudi z Radiem Ognjišče. Kako? Več v oddaji z bratom dr. Miranom Špeličem.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

14. 10. 2023
Pred 28. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 28. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za oktober - za sinodo. V tokratni katehezi smo se spomnili Ignacija Antiohijskega, ki je povezan tudi z Radiem Ognjišče. Kako? Več v oddaji z bratom dr. Miranom Špeličem.

Franci Trstenjak

VEČ ...|14. 10. 2023
Pred 28. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 28. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za oktober - za sinodo. V tokratni katehezi smo se spomnili Ignacija Antiohijskega, ki je povezan tudi z Radiem Ognjišče. Kako? Več v oddaji z bratom dr. Miranom Špeličem.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|24. 2. 2024
Pred 2. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona, ki bo od 17. do 23. marca. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

Pred 2. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona, ki bo od 17. do 23. marca. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 2. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona, ki bo od 17. do 23. marca. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

VEČ ...|24. 2. 2024
Pred 2. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor za 2. postno nedeljo, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak. Govoru je sledila molitev prvih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov radijskega misijona, ki bo od 17. do 23. marca. Molili smo tudi križev pot in litanije Jezusove krvi.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|17. 2. 2024
Pred 1. postno nedeljo

V sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 1. postne nedelje in molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za februar: Molimo, da bi bolniki, ki so v zadnjih stadijih življenja in njihove družine prejeli potrebno zdravstveno in človeško oskrbo ter spremljanje. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike, ki je med drugim prinesla izkušnjo bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki že več kot dve desetletji pri pouku etike na zdravstveni šoli spregovori o svojem delu v bolnišnici, domu za starejše, in v drugih ustanovah. Ustavili smo se tudi ob letošnji poslanici papeža Frančiška bolnikom z naslovom: »Ni dobro za človeka, da je sam«.

Pred 1. postno nedeljo

V sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 1. postne nedelje in molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za februar: Molimo, da bi bolniki, ki so v zadnjih stadijih življenja in njihove družine prejeli potrebno zdravstveno in človeško oskrbo ter spremljanje. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike, ki je med drugim prinesla izkušnjo bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki že več kot dve desetletji pri pouku etike na zdravstveni šoli spregovori o svojem delu v bolnišnici, domu za starejše, in v drugih ustanovah. Ustavili smo se tudi ob letošnji poslanici papeža Frančiška bolnikom z naslovom: »Ni dobro za človeka, da je sam«.

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 1. postno nedeljo

V sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 1. postne nedelje in molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za februar: Molimo, da bi bolniki, ki so v zadnjih stadijih življenja in njihove družine prejeli potrebno zdravstveno in človeško oskrbo ter spremljanje. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike, ki je med drugim prinesla izkušnjo bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki že več kot dve desetletji pri pouku etike na zdravstveni šoli spregovori o svojem delu v bolnišnici, domu za starejše, in v drugih ustanovah. Ustavili smo se tudi ob letošnji poslanici papeža Frančiška bolnikom z naslovom: »Ni dobro za človeka, da je sam«.

VEČ ...|17. 2. 2024
Pred 1. postno nedeljo

V sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Jurij Bizjak. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 1. postne nedelje in molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili po namenu papeža Frančiška za februar: Molimo, da bi bolniki, ki so v zadnjih stadijih življenja in njihove družine prejeli potrebno zdravstveno in človeško oskrbo ter spremljanje. Zadnje dejanje duhovnega večera je bila Radijska kateheza za bolnike, ki je med drugim prinesla izkušnjo bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki že več kot dve desetletji pri pouku etike na zdravstveni šoli spregovori o svojem delu v bolnišnici, domu za starejše, in v drugih ustanovah. Ustavili smo se tudi ob letošnji poslanici papeža Frančiška bolnikom z naslovom: »Ni dobro za človeka, da je sam«.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|10. 2. 2024
Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili za vse bolnike, saj bo jutri svetovni dan bolnikov. V Radijska katehezi - naši očetje v veri - smo spoznali  sv. Gregorja iz Nareka, ki  bo kmalu prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek. Sv. Gregor iz Nareka je bil rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Skozi ves duhovni večer pa ste poslušali kitice lurške himne, saj je jutri spominski dan, ko se je Božja Mati Marija prvič v Lurdu prikazala Bernardki v letu 1858.

Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili za vse bolnike, saj bo jutri svetovni dan bolnikov. V Radijska katehezi - naši očetje v veri - smo spoznali  sv. Gregorja iz Nareka, ki  bo kmalu prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek. Sv. Gregor iz Nareka je bil rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Skozi ves duhovni večer pa ste poslušali kitice lurške himne, saj je jutri spominski dan, ko se je Božja Mati Marija prvič v Lurdu prikazala Bernardki v letu 1858.

duhovnost pogovor spomin

Sobotni duhovni večer

Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili za vse bolnike, saj bo jutri svetovni dan bolnikov. V Radijska katehezi - naši očetje v veri - smo spoznali  sv. Gregorja iz Nareka, ki  bo kmalu prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek. Sv. Gregor iz Nareka je bil rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Skozi ves duhovni večer pa ste poslušali kitice lurške himne, saj je jutri spominski dan, ko se je Božja Mati Marija prvič v Lurdu prikazala Bernardki v letu 1858.

VEČ ...|10. 2. 2024
Pred 6. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 6. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili za vse bolnike, saj bo jutri svetovni dan bolnikov. V Radijska katehezi - naši očetje v veri - smo spoznali  sv. Gregorja iz Nareka, ki  bo kmalu prejel naziv cerkvenega učitelja. Odločitev je sprejela Kongregacija za zadeve svetnikov, v soboto pa jo je potrdil tudi papež Frančišek. Sv. Gregor iz Nareka je bil rojen okoli leta 950 v takratni Armeniji. Skozi ves duhovni večer pa ste poslušali kitice lurške himne, saj je jutri spominski dan, ko se je Božja Mati Marija prvič v Lurdu prikazala Bernardki v letu 1858.

Franci Trstenjak

duhovnost pogovor spomin

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|3. 2. 2024
Pred 5. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 5. nedeljo med letom. Odlomkom Božje besede je sledil nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka, za njim pa je bila molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za vse redovnice in redovnike, ki so praznovali svoj dan posvečenega življenja. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa je bila molitev na čast svetemu Blažu, ki goduje 3. februarja.

Pred 5. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 5. nedeljo med letom. Odlomkom Božje besede je sledil nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka, za njim pa je bila molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za vse redovnice in redovnike, ki so praznovali svoj dan posvečenega življenja. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa je bila molitev na čast svetemu Blažu, ki goduje 3. februarja.

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 5. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 5. nedeljo med letom. Odlomkom Božje besede je sledil nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka, za njim pa je bila molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za vse redovnice in redovnike, ki so praznovali svoj dan posvečenega življenja. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa je bila molitev na čast svetemu Blažu, ki goduje 3. februarja.

VEČ ...|3. 2. 2024
Pred 5. nedeljo med letom

V sobotnem duhovnem večeru smo najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 5. nedeljo med letom. Odlomkom Božje besede je sledil nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka, za njim pa je bila molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za vse redovnice in redovnike, ki so praznovali svoj dan posvečenega življenja. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa je bila molitev na čast svetemu Blažu, ki goduje 3. februarja.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|27. 1. 2024
Pred 4. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 4. nedeljo med letom. Tem je sledil nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta, za njim pa molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili vsem duhovnikom in diakonom ter drugim oznanjevalcem evangelija. Naj se vedno zavedajo, da oznanjajo Jezusa in ne sebe. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali prvih pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa molitev hrepenečih po Bogu in pesem Tomaža Akvinskega, ki v nedeljo obhaja svoj godovni praznik.

Pred 4. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 4. nedeljo med letom. Tem je sledil nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta, za njim pa molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili vsem duhovnikom in diakonom ter drugim oznanjevalcem evangelija. Naj se vedno zavedajo, da oznanjajo Jezusa in ne sebe. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali prvih pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa molitev hrepenečih po Bogu in pesem Tomaža Akvinskega, ki v nedeljo obhaja svoj godovni praznik.

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 4. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 4. nedeljo med letom. Tem je sledil nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta, za njim pa molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili vsem duhovnikom in diakonom ter drugim oznanjevalcem evangelija. Naj se vedno zavedajo, da oznanjajo Jezusa in ne sebe. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali prvih pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa molitev hrepenečih po Bogu in pesem Tomaža Akvinskega, ki v nedeljo obhaja svoj godovni praznik.

VEČ ...|27. 1. 2024
Pred 4. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za 4. nedeljo med letom. Tem je sledil nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta, za njim pa molitev prvih nedeljskih večernic. Duhovni večer smo nadaljevali z molitvijo rožnega venca, ki smo ga namenili vsem duhovnikom in diakonom ter drugim oznanjevalcem evangelija. Naj se vedno zavedajo, da oznanjajo Jezusa in ne sebe. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali prvih pet poglavij Markovega evangelija. Čisto za konec pa molitev hrepenečih po Bogu in pesem Tomaža Akvinskega, ki v nedeljo obhaja svoj godovni praznik.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|20. 1. 2024
Pred 3. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 3. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za edinost kristjanov. Sledila je Radijska kateheza za bolnike. Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je bil naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril pa je o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

Pred 3. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 3. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za edinost kristjanov. Sledila je Radijska kateheza za bolnike. Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je bil naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril pa je o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 3. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 3. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za edinost kristjanov. Sledila je Radijska kateheza za bolnike. Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je bil naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril pa je o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

VEČ ...|20. 1. 2024
Pred 3. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic 3. nedelje med letom in rožnega venca, ki smo ga molili s prošnjo za edinost kristjanov. Sledila je Radijska kateheza za bolnike. Bolniško maziljenje je dar Kristusa bolnikom in umirajočim. Žal pa še vedno ostaja nekaj predsodkov in napačnih pogledov, zato je bil naš gost p. Ivan Hočevar, bolniški duhovnik v Mariboru, spregovoril pa je o tem, komu in kdaj je ta zakrament namenjen.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|13. 1. 2024
Pred 2. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za januar: ZA DAR RAZLIČNOSTI V CERKVI. Molili smo, da bi nam Duh pomagal prepoznati dar različnih karizem znotraj krščanske skupnosti ter da bi odkrili bogastvo različnih obrednih izročil v srcu katoliške Cerkve. Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

Pred 2. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za januar: ZA DAR RAZLIČNOSTI V CERKVI. Molili smo, da bi nam Duh pomagal prepoznati dar različnih karizem znotraj krščanske skupnosti ter da bi odkrili bogastvo različnih obrednih izročil v srcu katoliške Cerkve. Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 2. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za januar: ZA DAR RAZLIČNOSTI V CERKVI. Molili smo, da bi nam Duh pomagal prepoznati dar različnih karizem znotraj krščanske skupnosti ter da bi odkrili bogastvo različnih obrednih izročil v srcu katoliške Cerkve. Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

VEČ ...|13. 1. 2024
Pred 2. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 2. nedelje med letom in rožnim vencem, s katerim smo molili po namenu papeža Frančiška za januar: ZA DAR RAZLIČNOSTI V CERKVI. Molili smo, da bi nam Duh pomagal prepoznati dar različnih karizem znotraj krščanske skupnosti ter da bi odkrili bogastvo različnih obrednih izročil v srcu katoliške Cerkve. Tokratna kateheza je bila zazrta v koptsko vasico Koma v Egiptu, kjer se je okrog leta 251 rodil Anton, ki ga danes poznamo kot Antona Velikega, Puščavnika. Pri osemnajstih letih so mu umrli starši in je moral prevzeti skrb za svojo sestro. Kmalu pa je med branjem evangelija zaslišal Jezusa, ki je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« O njem in njegovih besedah nam je govoril brat dr. Miran Špelič.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|6. 1. 2024
Pred nedeljo Jezusovega krsta

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej zmolili 2. večernice praznika Gospodovega razglašenja, ki smo ga danes slavili. Nadaljevali smo z odlomki Božje besede, ki so izbrani za nedeljo Jezusovega krsta. Odlomkom je sledil duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo svetlega dela rožnega venca, s katerim smo prosili za poživitev milosti svetega krsta, ki smo ga prejeli. Da bi v moči te milosti bili zvesti in pogumni pričevalci evangelija in Božje ljubezni. Na čast Jezusovemu Srcu smo zapeli litanije in duhovni večer sklenili z obnovitvijo krstnih obljub v obliki molitve.

Pred nedeljo Jezusovega krsta

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej zmolili 2. večernice praznika Gospodovega razglašenja, ki smo ga danes slavili. Nadaljevali smo z odlomki Božje besede, ki so izbrani za nedeljo Jezusovega krsta. Odlomkom je sledil duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo svetlega dela rožnega venca, s katerim smo prosili za poživitev milosti svetega krsta, ki smo ga prejeli. Da bi v moči te milosti bili zvesti in pogumni pričevalci evangelija in Božje ljubezni. Na čast Jezusovemu Srcu smo zapeli litanije in duhovni večer sklenili z obnovitvijo krstnih obljub v obliki molitve.

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred nedeljo Jezusovega krsta

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej zmolili 2. večernice praznika Gospodovega razglašenja, ki smo ga danes slavili. Nadaljevali smo z odlomki Božje besede, ki so izbrani za nedeljo Jezusovega krsta. Odlomkom je sledil duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo svetlega dela rožnega venca, s katerim smo prosili za poživitev milosti svetega krsta, ki smo ga prejeli. Da bi v moči te milosti bili zvesti in pogumni pričevalci evangelija in Božje ljubezni. Na čast Jezusovemu Srcu smo zapeli litanije in duhovni večer sklenili z obnovitvijo krstnih obljub v obliki molitve.

VEČ ...|6. 1. 2024
Pred nedeljo Jezusovega krsta

V Sobotnem duhovnem večeru smo najprej zmolili 2. večernice praznika Gospodovega razglašenja, ki smo ga danes slavili. Nadaljevali smo z odlomki Božje besede, ki so izbrani za nedeljo Jezusovega krsta. Odlomkom je sledil duhovni nagovor novomeškega škofa Andreja Sajeta. Nadaljevali smo z molitvijo svetlega dela rožnega venca, s katerim smo prosili za poživitev milosti svetega krsta, ki smo ga prejeli. Da bi v moči te milosti bili zvesti in pogumni pričevalci evangelija in Božje ljubezni. Na čast Jezusovemu Srcu smo zapeli litanije in duhovni večer sklenili z obnovitvijo krstnih obljub v obliki molitve.

Franci Trstenjak

odnosi družina duhovnost

Sobotni duhovni večer

Sobotni duhovni večer nas umiri in nagovori, da se pripravimo na nedeljo in v polnosti doživimo Gospodov dan.

Franci Trstenjak

Franci Trstenjak

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|20. 2. 2024
Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika