Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

25. 11. 2024
Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|25. 11. 2024
Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 11. 2024
Zopet bodo ptičice pesmi žvrgolele

V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.

Zopet bodo ptičice pesmi žvrgolele

V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zopet bodo ptičice pesmi žvrgolele

V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.

VEČ ...|18. 11. 2024
Zopet bodo ptičice pesmi žvrgolele

V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 11. 2024
Pridte v gorco k nam

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.

Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.

Pridte v gorco k nam

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.

Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pridte v gorco k nam

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.

Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.

VEČ ...|11. 11. 2024
Pridte v gorco k nam

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.

Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 11. 2024
Nocoj je en lep večer

Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Nocoj je en lep večer

Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Nocoj je en lep večer

Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|4. 11. 2024
Nocoj je en lep večer

Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 10. 2024
Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|28. 10. 2024
Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 10. 2024
Polka je ukazana

Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost. 

Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

Polka je ukazana

Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost. 

Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Polka je ukazana

Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost. 

Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|21. 10. 2024
Polka je ukazana

Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost. 

Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 10. 2024
Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|14. 10. 2024
Letni koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija

Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.

Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 10. 2024
Zdaj hočem vam eno zapet

Prvo oktobrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali družina Miklavž iz Mislinje, družina Ulaga iz Rečice pri Laškem in družina Sovίnc z Rázborja pri Slovenj Gradcu. Združuje jih vera, ljubezen do domače zemlje in ljudska pesem.

Zdaj hočem vam eno zapet

Prvo oktobrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali družina Miklavž iz Mislinje, družina Ulaga iz Rečice pri Laškem in družina Sovίnc z Rázborja pri Slovenj Gradcu. Združuje jih vera, ljubezen do domače zemlje in ljudska pesem.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zdaj hočem vam eno zapet

Prvo oktobrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali družina Miklavž iz Mislinje, družina Ulaga iz Rečice pri Laškem in družina Sovίnc z Rázborja pri Slovenj Gradcu. Združuje jih vera, ljubezen do domače zemlje in ljudska pesem.

VEČ ...|7. 10. 2024
Zdaj hočem vam eno zapet

Prvo oktobrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali družina Miklavž iz Mislinje, družina Ulaga iz Rečice pri Laškem in družina Sovίnc z Rázborja pri Slovenj Gradcu. Združuje jih vera, ljubezen do domače zemlje in ljudska pesem.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|22. 11. 2024
Planinski orientacijski prvaki iz Polzele

Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.

Planinski orientacijski prvaki iz Polzele

Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.

Blaž Lesnik

planinska orientacijanaravaorientacijsko tekmovanjePD Polzela

Naš gost

VEČ ...|23. 11. 2024
Alenka Juvan, vodja rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice. 

Alenka Juvan, vodja rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku

Leto 2024 je leto generala in pesnika Rudolfa Maistra, ob 150. obletnici njegovega rojstva in 90. obletnici njegove smrti. Rojstno hišo generala Maistra v Kamniku vodi Alenka Juvan, ki smo jo povabili na pogovor prav na državni praznik, ki je posvečen temu junaku slovenskega naroda in borcu za severno mejo. Zanimivo je, da je bil tudi Alenkin dedek Maistrov borec. General Maister pa ni samo to, o širini njegove osebnosti smo govorili v oddaji, obenem pa vzporedno spoznavali tudi raznoliko pot sogovornice. 

Nataša Ličen

spominživljenjezgodovinakulturadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2024
Gospodarsko sodelovanje je pomembno za manjšino

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Gospodarsko sodelovanje je pomembno za manjšino

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|25. 11. 2024
Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi na žlico (enolončnice), vanilijevi rogljički [8:00], strojni keksi [12:00], glazura za piškote [15:00], karamelizirani lešniki [17:00], orehi za medenjake [20:00], meso iz goveje juhe [25:00], pašta fižol [27:00], piškoti se razlezejo [29:00], cimetove rolice [31:00] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

 

 

Kuhajmo s sestro Nikolino

Jedi na žlico (enolončnice), vanilijevi rogljički [8:00], strojni keksi [12:00], glazura za piškote [15:00], karamelizirani lešniki [17:00], orehi za medenjake [20:00], meso iz goveje juhe [25:00], pašta fižol [27:00], piškoti se razlezejo [29:00], cimetove rolice [31:00] ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

 

 

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Za življenje

VEČ ...|23. 11. 2024
Prednosti neuporabe tehnologije

V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih. 

Prednosti neuporabe tehnologije

V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 11. 2024
Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

Sestre Kopinske praznujejo 20 let

Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 11. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2024
Gospodarsko sodelovanje je pomembno za manjšino

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Gospodarsko sodelovanje je pomembno za manjšino

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 11. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

Tudi tokrat boste lahko prisluhnili iskrivim odgovorom na vprašanja o Cerkvi in družbi, med drugim o blagoslovih v šoli, pouku v veroučnih učilnicah in o tem da se v Evropi vse bolj kaže, da je demografska kriza mati ostalih kriz. 

Gost mag. Branko Cestnik

Tudi tokrat boste lahko prisluhnili iskrivim odgovorom na vprašanja o Cerkvi in družbi, med drugim o blagoslovih v šoli, pouku v veroučnih učilnicah in o tem da se v Evropi vse bolj kaže, da je demografska kriza mati ostalih kriz. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik