90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|15. 4. 2024
90 let Glasbenonarodopisnega inštituta

Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|24. 11. 2025
Maroltova plaketa 2024 dr. Metki Knific Zaletelj

7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.

Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

VEČ ...|17. 11. 2025
S pevci in godci v Majšperku

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Po gorci Jezus hodil

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.

Po gorci Jezus hodil

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Po gorci Jezus hodil

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.

VEČ ...|10. 11. 2025
Po gorci Jezus hodil

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|3. 11. 2025
Ljudska glasba na obrobjih

V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

VEČ ...|27. 10. 2025
Da za v večnost jemati je grenko slovo

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Hladna jesen se že bliža

Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.

Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Hladna jesen se že bliža

Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.

Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Hladna jesen se že bliža

Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.

Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|20. 10. 2025
Hladna jesen se že bliža

Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.

Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pr naši hiš

Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Pr naši hiš

Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pr naši hiš

Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|13. 10. 2025
Pr naši hiš

Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Godca bom vzela, bom zmeraj vesela

Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.

Godca bom vzela, bom zmeraj vesela

Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Godca bom vzela, bom zmeraj vesela

Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.

VEČ ...|6. 10. 2025
Godca bom vzela, bom zmeraj vesela

Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkevzakon

Moja zgodba

VEČ ... |
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjePavlina BobičMatjaž AmbrožičAnton PrešerenFrance Dolinar

Naš pogled

VEČ ... |
Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk

komentar

Sol in luč

VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Tadej Sadar

Za življenje

VEČ ... |
Urban Urbanc:

Urban Urbanc je učitelj somatike, osredotoča se na celostno povezavo med telesom, umom in čustvi, zlasti preko zavedanja telesnih občutkov in gibanja. Vodi odmevne delavnice za moške, je tudi svetovalec za partnerske odnose. V pogovoru z njim smo med drugim vstopili v ozadje vse večjega števila partnerskih in zakonskih razhodov. Kje so vzroki? Kako okrepiti vrednoto zvestobe? Na področju vzgoje pa smo ga vprašali, če drži - in, če je to dobro, da dekleta vzgajamo drugače kot fante? 

Urban Urbanc:

Urban Urbanc je učitelj somatike, osredotoča se na celostno povezavo med telesom, umom in čustvi, zlasti preko zavedanja telesnih občutkov in gibanja. Vodi odmevne delavnice za moške, je tudi svetovalec za partnerske odnose. V pogovoru z njim smo med drugim vstopili v ozadje vse večjega števila partnerskih in zakonskih razhodov. Kje so vzroki? Kako okrepiti vrednoto zvestobe? Na področju vzgoje pa smo ga vprašali, če drži - in, če je to dobro, da dekleta vzgajamo drugače kot fante? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostmladivzgojapogovordružina

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ... |
Adventni koledar Misijonskega središča

Tajnik Misijonskega središča Slovenije je predstavil Adventni koledar Zgodbe upanja iz misijonov.

Adventni koledar Misijonskega središča

Tajnik Misijonskega središča Slovenije je predstavil Adventni koledar Zgodbe upanja iz misijonov.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkevzakon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Odzivi na referendum, Boštjan Dolinšek o prihodnosti župnij in adventu

V oddaji ste lahko znova prisluhnili odzivom Slovenske škofovske konference na izid referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, z mladim duhovnikom Boštjanom Dolinškom pa smo govorili o pomenu adventnega časa za kristjane ter o njegovem prispevku na zasedanju Slovenske škofovske konference na temo prihodnosti župnij z vidika večje soudeležbe laikov v spremenjenih družbenih razmerah.

Odzivi na referendum, Boštjan Dolinšek o prihodnosti župnij in adventu

V oddaji ste lahko znova prisluhnili odzivom Slovenske škofovske konference na izid referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, z mladim duhovnikom Boštjanom Dolinškom pa smo govorili o pomenu adventnega časa za kristjane ter o njegovem prispevku na zasedanju Slovenske škofovske konference na temo prihodnosti župnij z vidika večje soudeležbe laikov v spremenjenih družbenih razmerah.

Petra Stopar

duhovnostinfo