Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.
Glasbenonarodopisni inštitut je najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
O zgodovini in poslanstvu Glasbenonarodopisnega inštituta, ki letos obeležuje 90 let, sta spregovorili dr. Marjanca Klobčar in predstojnica inštituta dr. Mojca Kovačič.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Tepanje odlikuje triglasno, odprto in naravno petje ter obsežen izbor pesemskega gradiva. Pripovedne, mrliške, obredne, nabožne, ljubezenske, vinske, šaljive pesmi in druge so del njihovega obsežnega vsebinsko raznolikega repertoarja. Ljudski pevci Tepanje praznujejo 25 let delovanja. Dogodek so obeležili 19. junija v domačem kraju in nanj povabili nekaj pevskih in godčevskih prijateljev. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Tepanje odlikuje triglasno, odprto in naravno petje ter obsežen izbor pesemskega gradiva. Pripovedne, mrliške, obredne, nabožne, ljubezenske, vinske, šaljive pesmi in druge so del njihovega obsežnega vsebinsko raznolikega repertoarja. Ljudski pevci Tepanje praznujejo 25 let delovanja. Dogodek so obeležili 19. junija v domačem kraju in nanj povabili nekaj pevskih in godčevskih prijateljev. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi bomo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi bomo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi junija je v Preddvoru potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi junija je v Preddvoru potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Leščeček deluje pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej od leta 2006. Člani skupine ohranjajo in poustvarjajo slovensko pevsko in plesno dediščino Prlekije. 20-letnico delovanja praznujejo tudi z izdajo novega albuma Glasbena razglednica iz Prlekija, ki ga bosta v oddaji o ljudski glasbi predstavila David Lukner, vodja glasbenega sestava Leščeček in Marko Rus, dolgoletni umetniški vodja Folklorne skupine Leščeček.
Pevci zapojte, godci zagodte
Folklorna skupina Leščeček deluje pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej od leta 2006. Člani skupine ohranjajo in poustvarjajo slovensko pevsko in plesno dediščino Prlekije. 20-letnico delovanja praznujejo tudi z izdajo novega albuma Glasbena razglednica iz Prlekija, ki ga bosta v oddaji o ljudski glasbi predstavila David Lukner, vodja glasbenega sestava Leščeček in Marko Rus, dolgoletni umetniški vodja Folklorne skupine Leščeček.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.
Lepo povabljeni k poslušanju ljubezensko obarvane oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.
Lepo povabljeni k poslušanju ljubezensko obarvane oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na polju slovenske ljudske glasbe potekajo območna srečanja poustvarjalcev glasbenega izročila Napev Odsev. Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke z revije, ki se je odvila 19. maja v Brežicah. Na njej so se predstavile skupine, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Brežice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je pripravila območno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila 6. marca v Podlehniku, 7. marca pa na Destrniku. Odlomke s srečanja, na katerem se je predstavilo 22 skupin, prinaša prva junijska oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 28. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. julij 2026 ob 05-ih
Sol in luč
Premalo spite? Vaše telo vam bo nekoč izstavilo račun v obliki bolezenskih tegob. Kako obvladati stres in zakaj je to dobro? Klinična psihologinja Nicole LePera je spoznanja opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica. V tokratni oddaji smo za vas izbrali še nekaj odlomkov.
Komentar tedna
O žvižganju na junijski državni proslavi, ter o novinarski svobodi.
Duhovna misel
Sveti Frančišek, ljubezniv in dobrohoten, je: »še posebej nežno in sočutno pristopal k tistim, ki so trpeli za kakšno hudo telesno tegobo. V prisotnosti revnih in bolnih se mu je topilo srce; če komu ni mogel ponuditi roke, mu je ponudil sočutje.«
Globine
Posvetili smo se 5. Mojzesovi knjigi, ki jo v hebrejščini poznamo kot Debarím (Besede), v grškem prevodu pa kot Devteronomij (Ponovljena postava). Povzema veličastno duhovno oporoko Mojzesa, ki na moabskih planjavah po štiridesetih letih preizkušenj pripravlja ljudstvo na vstop v Obljubljeno deželo. Pod vodstvom škofa dr. Jurija Bizjaka smo spoznali, da je v starodavnem besedilu veliko vzporednic z današnjimi časi. Cikel Med korenine vere si lahko ogledate tudi na Youtube kanalu Radia Ognjišče.
Zgodbe za otroke
Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj najprej praži čebulo, nato pa še stisnjen česen. Oboje pražimo krajši čas, da ne bo zagrenilo. Poprašimo s pirino moko in zalijemo. Kasneje naredimo še smetanov podmet, da bo juha rahlo zgoščena. Pri različnih zelenjavnih juhah sestra Nikolina svetuje, naj dodamo korenček ali krompir. Pri česnovi juhi tega ne naredimo. Če želimo, da bo juha kremna, naredimo podmet iz pirine moke. Zgostimo jo lahko tudi s krompirjem, ki ga fino stlačimo, a pazimo, da ne bo krompirjev okus prevlada. Svoj recept za česnovo juho je povedala tudi poslušalka. Juho zgosti s krompirjem, doda tudi korenček in različne začimbe.
Duhovna misel
Sveti Frančišek, ljubezniv in dobrohoten, je: »še posebej nežno in sočutno pristopal k tistim, ki so trpeli za kakšno hudo telesno tegobo. V prisotnosti revnih in bolnih se mu je topilo srce; če komu ni mogel ponuditi roke, mu je ponudil sočutje.«
Vremenska napoved
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.