Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Z naménom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja kulturnega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje okoli 170 članov, deluje skupina muzikantov, dve skupini pevk, dve odrasli folklorni skupini, otroška folklorna skupina in skupina korantov. Nas pa so v začetku januarja povabili na že tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon.
Pevci zapojte, godci zagodte
Nabožne pesmi lahko razvrstimo v tri skupine; cerkvene ljudske, domače nabožne in legendarne pesmi. Le-te smo izbrskali iz našega bogatega radijskega arhiva in jih ponudili v tokratni oddaji o ljudski glasbi, ki je vpeta v letošnji radijski misijon.
Pevci zapojte, godci zagodte
Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, so se ženili 12. marca, na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo z napevi o pticah, zelenju in veselju, ki ga prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati že v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ofirovci in koledniki iz Laškega, citrar Ivan Jelinčič iz Soče in Žažarski trio so svoj prostor v oddaji o ljudski glasbi dobili lani. Povsod so nas toplo sprejeli, pri njih smo posneli in zvočno dokumentirali veliko vsebinsko raznolikega gradiva. V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo se s krajšimi odlomki spomnili terenska obiska v Laškem, v vasi Soča v dolini Trente in v naselju Žažar v občini Horjul.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevke Folklornega društva »Ánton-Jože Štrafela« Markovci organizirano delujejo od leta 1973. Ustanovljene so bile na pobudo Terezije Maróh. Preprosta šivilja z markovskega polja pa je besede kovala tudi v pesmi. Nekatere so se med pevkami tako »prijele«, da smo jih preprosto ponotranjile in sprejele za svoje. 50 let Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci smo obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Adela Pukl je magistrica etnologije in kulturne antropologije, muzejska svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo. V Slovenskem etnografskem muzeju, ki letos obeležuje 100-letnico svojega obstôja, je zaposlena od leta 2008. Muzeologija, duhovna kultura in nesnovna kulturna dediščina so področja njenega delovanja. Raziskuje pustne maske in pustovanja, glasbila, vraževerje, slovenske blagovne znamke in nesnovno kulturno dediščino. Mag. Adela Pukl, strokovnjakinja za pustne maske in pustovanja, je bila gostja pustno obarvane oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Znotraj folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane deluje skupina inštrumentalistov, ki sliši na ime Rožanska muzika. Glasbeniki igrajo priredbe slovenskih ljudskih melodij na plesni način za spremljavo folklornim plesalcem, nastopajo pa tudi samostojno. Ob koncu leta 2022 so izdali svoj prvi album, ki so ga naslovili Dobrodošli v Rožanski kavarni. Le-ta ne ponuja samo glasbe, temveč tudi knjižico in skodelico kave. Najnovejšo zvočno izdajo Rožanske muzike so v oddaji o ljudski glasbi predstavili Klemen Bojanovič, Alja Šlenc in Tjaša Osredkar.
Pevci zapojte, godci zagodte
Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Rado Turk, Janez Mramor in Boris Kurent so Rožančevi fantjiči. Prihajajo iz ljubljanskega Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc. So svojevrstni poustvarjalci glasbenega izročila, ki v svojih interpretacijah prepletajo tako pevsko kot inštrumentalno izročilo, tematsko pa se navezujejo na različne vire in pesemske tematike. Triglasno petje dopolnjujejo z violino, klarinetom in kontrabasom. Rožančevi fantjiči so bili gostje prve februarske oddaje o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Za življenje
V tokratni oddaji, na praznik Marijinega oznanjenja, smo z dr. Andrejo Poljanec, predavateljico na univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani, govorili o materinstvu v različnih obdobjih z več vidikov, tako zgodovinskega kot osebnega. Kaj Vas spreminja in bogati materinstvo? Vabljeni k poslušanju.
Moja zgodba
Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.
Pogovor o
Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Sol in luč
Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.
Radijski misijon 2023
Skoraj polovica mojih let življenja je stran od mojega največjega greha. Splav. Umor svojega otroka. Takrat seveda tega nisem dojemala tako, nisem si pustila razumeti te resnice. Verjela sem, vsaj na površini, laži – to je le skupek celic. Tako je začela svojo pripoved Janja Kolenc, ki je preživela težko otroštvo zaradi ločitve staršev, sledila so burna najstniška leta, v katerih je posegala po alkoholu in se vdajala raznim avanturam s fanti. Sama pravi, da je bila ateistka. Kaj se je zgodilo in kako je srečala Jezusa pa prisluhnite v pričevanju.
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Svetovalnica
V misijonski Svetovalnici sta o spoštovanju in ljubezni, odpuščanju in dojemanju svobode v zakonu govorila Barbara in Marko Zrnec, zakonca z več kot 30-letnim stažem.
Duhovna misel
Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo (Matejev evangelij 13, 44).