V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 38. srečanje pevskih družin. Prireditev, na kateri je nastopilo 13 družinskih sestavov, smo predvajali v dveh zaporednih oddajah iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 38. srečanje pevskih družin. Prireditev, na kateri je nastopilo 13 družinskih sestavov, smo predvajali v dveh zaporednih oddajah iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 38. srečanje pevskih družin. Prireditev, na kateri je nastopilo 13 družinskih sestavov, smo predvajali v dveh zaporednih oddajah iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.
Pevci zapojte, godci zagodte
Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vstopili smo v novo šolsko leto zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. V njej je nastopil predšolski pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota vrtca Mavrica in varovanci Zavoda Etno eko iz Šentjurja, predvajali pa smo tudi nekaj pesmi, izštevank, zbadljivk, uspavank in prstnih iger, zbranih v Otroški pesmarici 1, soavtorice dr. Urše Šivic.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vstopili smo v novo šolsko leto zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. V njej je nastopil predšolski pevski zbor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota vrtca Mavrica in varovanci Zavoda Etno eko iz Šentjurja, predvajali pa smo tudi nekaj pesmi, izštevank, zbadljivk, uspavank in prstnih iger, zbranih v Otroški pesmarici 1, soavtorice dr. Urše Šivic.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.
Pevci zapojte, godci zagodte
Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.
Pevci zapojte, godci zagodte
Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tamburaši iz Beltincev ohranjajo stoletno tradicijo tamburaškega muziciranja v Beltincih. Več kot pol stoletja tamburaše zelo uspešno vzgaja Mirko Smej – Miki . Z veliko odgovornostjo skrbi, da se izročilo prenaša na mlajše generacije. Igrajo glasbo vseh zvrsti, posebej pozorni pa so, da so tudi tiste stare viže stalno v njihovem repertoarju, enako kot vse nove, ki se vanj dodajajo. Prav tako kot se v zasedbo vedno znova vključujejo mladi tamburaši. Tamburaše Kulturno umetniškega društva Beltinci smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tamburaši iz Beltincev ohranjajo stoletno tradicijo tamburaškega muziciranja v Beltincih. Več kot pol stoletja tamburaše zelo uspešno vzgaja Mirko Smej – Miki . Z veliko odgovornostjo skrbi, da se izročilo prenaša na mlajše generacije. Igrajo glasbo vseh zvrsti, posebej pozorni pa so, da so tudi tiste stare viže stalno v njihovem repertoarju, enako kot vse nove, ki se vanj dodajajo. Prav tako kot se v zasedbo vedno znova vključujejo mladi tamburaši. Tamburaše Kulturno umetniškega društva Beltinci smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Sol in luč
Ni pomembno, kdaj dosežeš cilj, pomembno je, da sprejmeš izziv, je sporočilo Chloe, ki je po hudih težavah v šoli proti vsem pričakovanjem prišla celo do diplome. Ta in še tri navdihujoče zgodbe, ki so ganile srca mnogih in so jih opisali na spletni strani Aleteia.si, smo objavili v tokratni oddaji.
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Duhovna misel
Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl (Lukov evangelij 19, 4).
Komentar tedna
Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve.
Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.