V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so se oglašali napevi o vodi.
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so se oglašali napevi o vodi.
V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so se oglašali napevi o vodi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik velikega šmarna, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Razloženo naselje Primož pri Ljubnem se nahaja v Zgornje Savinjski dolini, na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom. Na okoli 730 metrih nadmorske višine leži domačija Frgelj, kjer živita Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko, ki sta s pesmijo, vižami in besedo oblikovala tokratno oddajo o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili okroglih obletnic treh pevskih skupin; 10 letnice skupine Vaški zvon iz Prečne, 25 letnice pevcev iz Boštanja in 10 letnice skupine Jesensko cvetje iz Šentjurja.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili okroglih obletnic treh pevskih skupin; 10 letnice skupine Vaški zvon iz Prečne, 25 letnice pevcev iz Boštanja in 10 letnice skupine Jesensko cvetje iz Šentjurja.
Pevci zapojte, godci zagodte
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča. V kraju zasledimo pravi utrip podeželja, saj ponuja nekaj lepo ohranjenih hiš in kozolcev, tu še ohranjajo ljudske šege in navade, sliši pa se tudi večglasno petje. Za to poskrbijo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio. Žažarski trio smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Žažar je vas v občini Horjul, ki leži na valoviti planoti zahodno od dolomitskega Gradišča. V kraju zasledimo pravi utrip podeželja, saj ponuja nekaj lepo ohranjenih hiš in kozolcev, tu še ohranjajo ljudske šege in navade, sliši pa se tudi večglasno petje. Za to poskrbijo Pavle Nagode, Franci Trček in Silvo Krvina, pevci, poznani kot Žažarski trio. Žažarski trio smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Dobovski pevci, Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru ter pevci društva kmečkih žena Oplotnica so oblikovali tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Dobovski pevci, Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru ter pevci društva kmečkih žena Oplotnica so oblikovali tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke, ki se družijo v skupini Bodeče neže, delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Z glasovi, ki jim po domače pravijo »vodilna štima«, »na čez« in bas poustvarjajo slovensko pesemsko in pevsko izročilo. In to že 30 let. Ob tej priložnosti so 10. junija v avli Mestne občine Kranj pripravile slavnostni koncert. Odlomke s prireditve je prinesla prva julijska oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke, ki se družijo v skupini Bodeče neže, delujejo znotraj Akademske folklorne skupine Ozara Kranj. Z glasovi, ki jim po domače pravijo »vodilna štima«, »na čez« in bas poustvarjajo slovensko pesemsko in pevsko izročilo. In to že 30 let. Ob tej priložnosti so 10. junija v avli Mestne občine Kranj pripravile slavnostni koncert. Odlomke s prireditve je prinesla prva julijska oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Naš gost
V oddaji smo se tokrat poklonili duhovniku, jezuitu, misijonarju, pesniku, prevajalcu in esejistu prof. dr. Vladimirju Kosu, ki je umrl na Japonskem, kjer je bil dobrih 60 let misijonar. Za prispevek k slovenski kulturi ter za človekoljubna dejanja je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, za zbirki Pesmi z Japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi pa je prejel Prešernovo nagrado.
Zgodbe za otroke
Dominik Savio, deček, ki je živel le petnajst let, a pustil sled, ki ljudem vseh časov kaže pravo pot h Gospodu. Slišali boste o njegovih krepostih in življenju, ki je bilo posvečeno Ljubezni.
Sol in luč
Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.
Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil naš gost urednik, pisatelj in duhovnik Branko Cestnik, ki se je pred nekaj dnevi vrnil s kapitlja reda klaretincev v Španiji. Na največji Marijin praznik smo razmišljali o tem, kaj nam ta praznik sporoča, koga nagovarja. Druga večja tema pogovora pa so bile duhovniške prestavitve, ki se dogajajo prav v teh dneh. Eni se z njimi kar ne morejo sprijazniti.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sol in luč
Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.
Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče