Jaz sem gorman imenvan
Trlce, skupina pevk ljudskih pesmi iz Ligojne, ki je prepoznavna po triglasnem petju in pražnjih kostumih z obrobja Ljubljanskega barja ter ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, ki jim daje pečat mehak glas naprej, odprt, nekoliko oster glas čez, ki ju podkrepi še globok bas, sta oblikovali prvo oktobrsko oddajo.
7. 10. 2019
Jaz sem gorman imenvan
Trlce, skupina pevk ljudskih pesmi iz Ligojne, ki je prepoznavna po triglasnem petju in pražnjih kostumih z obrobja Ljubljanskega barja ter ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, ki jim daje pečat mehak glas naprej, odprt, nekoliko oster glas čez, ki ju podkrepi še globok bas, sta oblikovali prvo oktobrsko oddajo.
VEČ ...|7. 10. 2019
Jaz sem gorman imenvan
Trlce, skupina pevk ljudskih pesmi iz Ligojne, ki je prepoznavna po triglasnem petju in pražnjih kostumih z obrobja Ljubljanskega barja ter ljudski pevci iz Šentruperta nad Laškim, ki jim daje pečat mehak glas naprej, odprt, nekoliko oster glas čez, ki ju podkrepi še globok bas, sta oblikovali prvo oktobrsko oddajo.
VEČ ...|25. 1. 2021
Duo Mir iz Medvedjega Brda
VMedvedjem Brdu, manjšem razpotegnjenem naselju v občini Logatec,sta doma Marija Rupnik in Irena Lukan, simpatični, zgovorni inprijetni sogovornici, ki ju že 18 let druži veselje do petja.Spoznali ste ju v oddaji o ljudski glasbi.
Duo Mir iz Medvedjega Brda
VMedvedjem Brdu, manjšem razpotegnjenem naselju v občini Logatec,sta doma Marija Rupnik in Irena Lukan, simpatični, zgovorni inprijetni sogovornici, ki ju že 18 let druži veselje do petja.Spoznali ste ju v oddaji o ljudski glasbi.
Duo Mir iz Medvedjega Brda
VMedvedjem Brdu, manjšem razpotegnjenem naselju v občini Logatec,sta doma Marija Rupnik in Irena Lukan, simpatični, zgovorni inprijetni sogovornici, ki ju že 18 let druži veselje do petja.Spoznali ste ju v oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|25. 1. 2021
Duo Mir iz Medvedjega Brda
VMedvedjem Brdu, manjšem razpotegnjenem naselju v občini Logatec,sta doma Marija Rupnik in Irena Lukan, simpatični, zgovorni inprijetni sogovornici, ki ju že 18 let druži veselje do petja.Spoznali ste ju v oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|18. 1. 2021
Cintare, dobitnice Murkove listine
SED že 45 let združuje etnologe in kulturne antropologe ter ljubitelje. Stanovske nagrade, priznanja in listine, poimenovane po utemeljitelju etnologije kot znanosti - dr. Matiji Murku pa podeljuje od leta 1986. Dobitnica Murkove listine leta 2020 za ohranjanje slovenskega ljudskega petja in njegove revitalizacije je Pevska skupina Cintare. Cintare so bile gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Cintare, dobitnice Murkove listine
SED že 45 let združuje etnologe in kulturne antropologe ter ljubitelje. Stanovske nagrade, priznanja in listine, poimenovane po utemeljitelju etnologije kot znanosti - dr. Matiji Murku pa podeljuje od leta 1986. Dobitnica Murkove listine leta 2020 za ohranjanje slovenskega ljudskega petja in njegove revitalizacije je Pevska skupina Cintare. Cintare so bile gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Cintare, dobitnice Murkove listine
SED že 45 let združuje etnologe in kulturne antropologe ter ljubitelje. Stanovske nagrade, priznanja in listine, poimenovane po utemeljitelju etnologije kot znanosti - dr. Matiji Murku pa podeljuje od leta 1986. Dobitnica Murkove listine leta 2020 za ohranjanje slovenskega ljudskega petja in njegove revitalizacije je Pevska skupina Cintare. Cintare so bile gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi.
VEČ ...|18. 1. 2021
Cintare, dobitnice Murkove listine
SED že 45 let združuje etnologe in kulturne antropologe ter ljubitelje. Stanovske nagrade, priznanja in listine, poimenovane po utemeljitelju etnologije kot znanosti - dr. Matiji Murku pa podeljuje od leta 1986. Dobitnica Murkove listine leta 2020 za ohranjanje slovenskega ljudskega petja in njegove revitalizacije je Pevska skupina Cintare. Cintare so bile gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi.
VEČ ...|11. 1. 2021
Etnologinja dr. Marija Klobčar, dobitnica Murkove nagrade
Voddaji o ljudski glasbi smo gostili dobitnico Murkove nagrade leta2020 za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področjuetnologije - dr. Marijo Klobčar, višjo znanstveno sodelavko,docentko za folkloristiko in primerjalno mitologijo, zaposleno na GNIZRC SAZU v Ljubljani.
Etnologinja dr. Marija Klobčar, dobitnica Murkove nagrade
Voddaji o ljudski glasbi smo gostili dobitnico Murkove nagrade leta2020 za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področjuetnologije - dr. Marijo Klobčar, višjo znanstveno sodelavko,docentko za folkloristiko in primerjalno mitologijo, zaposleno na GNIZRC SAZU v Ljubljani.
Etnologinja dr. Marija Klobčar, dobitnica Murkove nagrade
Voddaji o ljudski glasbi smo gostili dobitnico Murkove nagrade leta2020 za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področjuetnologije - dr. Marijo Klobčar, višjo znanstveno sodelavko,docentko za folkloristiko in primerjalno mitologijo, zaposleno na GNIZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|11. 1. 2021
Etnologinja dr. Marija Klobčar, dobitnica Murkove nagrade
Voddaji o ljudski glasbi smo gostili dobitnico Murkove nagrade leta2020 za izjemne znanstvene in strokovne dosežke na področjuetnologije - dr. Marijo Klobčar, višjo znanstveno sodelavko,docentko za folkloristiko in primerjalno mitologijo, zaposleno na GNIZRC SAZU v Ljubljani.
VEČ ...|4. 1. 2021
Mi se od vas poslavljamo, Bogu vas priporočamo
Prvooddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
Mi se od vas poslavljamo, Bogu vas priporočamo
Prvooddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
Mi se od vas poslavljamo, Bogu vas priporočamo
Prvooddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
VEČ ...|4. 1. 2021
Mi se od vas poslavljamo, Bogu vas priporočamo
Prvooddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
VEČ ...|28. 12. 2020
Urca je polnoči, Bog se na svet rodi
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Urca je polnoči, Bog se na svet rodi
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Urca je polnoči, Bog se na svet rodi
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
VEČ ...|28. 12. 2020
Urca je polnoči, Bog se na svet rodi
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
VEČ ...|21. 12. 2020
Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 2 del
Vsakoletnadržavna srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž soponudila izbor mladih skupin, ki so z današnjim občutenjem starega,poustvarili zanimiv program. Poleg mladih pa so nastopile tudiskupine in posamezniki, ki v zrelih ali poznejših letih že mnogočasa ali pa od vsega začetka svojega življenja dihajo z ljudskopesmijo in vižami. V tokratni oddaji smo predvajali nekaj nastopovskupin in posameznikov z državnih srečanj iz leta 2017 in 2016.
Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 2 del
Vsakoletnadržavna srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž soponudila izbor mladih skupin, ki so z današnjim občutenjem starega,poustvarili zanimiv program. Poleg mladih pa so nastopile tudiskupine in posamezniki, ki v zrelih ali poznejših letih že mnogočasa ali pa od vsega začetka svojega življenja dihajo z ljudskopesmijo in vižami. V tokratni oddaji smo predvajali nekaj nastopovskupin in posameznikov z državnih srečanj iz leta 2017 in 2016.
Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 2 del
Vsakoletnadržavna srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž soponudila izbor mladih skupin, ki so z današnjim občutenjem starega,poustvarili zanimiv program. Poleg mladih pa so nastopile tudiskupine in posamezniki, ki v zrelih ali poznejših letih že mnogočasa ali pa od vsega začetka svojega življenja dihajo z ljudskopesmijo in vižami. V tokratni oddaji smo predvajali nekaj nastopovskupin in posameznikov z državnih srečanj iz leta 2017 in 2016.
VEČ ...|21. 12. 2020
Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 2 del
Vsakoletnadržavna srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž soponudila izbor mladih skupin, ki so z današnjim občutenjem starega,poustvarili zanimiv program. Poleg mladih pa so nastopile tudiskupine in posamezniki, ki v zrelih ali poznejših letih že mnogočasa ali pa od vsega začetka svojega življenja dihajo z ljudskopesmijo in vižami. V tokratni oddaji smo predvajali nekaj nastopovskupin in posameznikov z državnih srečanj iz leta 2017 in 2016.
VEČ ...|14. 12. 2020
Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 1 del
Vsakoleto sta bili dve zaporedni oddaji sredi decembra namenjenipredvajanju vsakoletnih državnih srečanj pevcev ljudskih pesmi ingodcev ljudskih viž. Le-ta so se tradicionalno odvila konecnovembra. V današnjem in prihodnjem druženju smo se s krajšimiodlomki sprehodili skozi nekaj minulih prireditev. Nocoj smo obudilinastope nekaterih skupin in posameznikov iz leta 2019 in 2018.
Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 1 del
Vsakoleto sta bili dve zaporedni oddaji sredi decembra namenjenipredvajanju vsakoletnih državnih srečanj pevcev ljudskih pesmi ingodcev ljudskih viž. Le-ta so se tradicionalno odvila konecnovembra. V današnjem in prihodnjem druženju smo se s krajšimiodlomki sprehodili skozi nekaj minulih prireditev. Nocoj smo obudilinastope nekaterih skupin in posameznikov iz leta 2019 in 2018.
Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 1 del
Vsakoleto sta bili dve zaporedni oddaji sredi decembra namenjenipredvajanju vsakoletnih državnih srečanj pevcev ljudskih pesmi ingodcev ljudskih viž. Le-ta so se tradicionalno odvila konecnovembra. V današnjem in prihodnjem druženju smo se s krajšimiodlomki sprehodili skozi nekaj minulih prireditev. Nocoj smo obudilinastope nekaterih skupin in posameznikov iz leta 2019 in 2018.
VEČ ...|14. 12. 2020
Odmevi z državnih srečanj pevcev in godcev 1 del
Vsakoleto sta bili dve zaporedni oddaji sredi decembra namenjenipredvajanju vsakoletnih državnih srečanj pevcev ljudskih pesmi ingodcev ljudskih viž. Le-ta so se tradicionalno odvila konecnovembra. V današnjem in prihodnjem druženju smo se s krajšimiodlomki sprehodili skozi nekaj minulih prireditev. Nocoj smo obudilinastope nekaterih skupin in posameznikov iz leta 2019 in 2018.
VEČ ...|7. 12. 2020
Slovenska Istra v pesmi in glasbi
Glasbenazgoščenka z naslovom Slovenska Istra v pesmi in glasbi jeprvi pregled poustvarjalcev ljudskega glasbe tega območja in prinašaposnetke skoraj vseh pred leti delujočih skupin v Slovenski Istri.Gradivo zanjo, izdano leta 2005, ki ima dokumentarno vrednost, jepripravil in uredil Marino Kranjac.
Slovenska Istra v pesmi in glasbi
Glasbenazgoščenka z naslovom Slovenska Istra v pesmi in glasbi jeprvi pregled poustvarjalcev ljudskega glasbe tega območja in prinašaposnetke skoraj vseh pred leti delujočih skupin v Slovenski Istri.Gradivo zanjo, izdano leta 2005, ki ima dokumentarno vrednost, jepripravil in uredil Marino Kranjac.
Slovenska Istra v pesmi in glasbi
Glasbenazgoščenka z naslovom Slovenska Istra v pesmi in glasbi jeprvi pregled poustvarjalcev ljudskega glasbe tega območja in prinašaposnetke skoraj vseh pred leti delujočih skupin v Slovenski Istri.Gradivo zanjo, izdano leta 2005, ki ima dokumentarno vrednost, jepripravil in uredil Marino Kranjac.
VEČ ...|7. 12. 2020
Slovenska Istra v pesmi in glasbi
Glasbenazgoščenka z naslovom Slovenska Istra v pesmi in glasbi jeprvi pregled poustvarjalcev ljudskega glasbe tega območja in prinašaposnetke skoraj vseh pred leti delujočih skupin v Slovenski Istri.Gradivo zanjo, izdano leta 2005, ki ima dokumentarno vrednost, jepripravil in uredil Marino Kranjac.
VEČ ...|30. 11. 2020
Škrjanček poje, žvrgoli
Večglasnoljudsko petje so v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godcizagodte predstavili ljudski pevci s Svete Ane, ljudske pevke Solziceiz Budne vasi in ljudski pevci z Vrhka pri Tržišču blizu Sevnice.
Škrjanček poje, žvrgoli
Večglasnoljudsko petje so v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godcizagodte predstavili ljudski pevci s Svete Ane, ljudske pevke Solziceiz Budne vasi in ljudski pevci z Vrhka pri Tržišču blizu Sevnice.
Škrjanček poje, žvrgoli
Večglasnoljudsko petje so v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godcizagodte predstavili ljudski pevci s Svete Ane, ljudske pevke Solziceiz Budne vasi in ljudski pevci z Vrhka pri Tržišču blizu Sevnice.
VEČ ...|30. 11. 2020
Škrjanček poje, žvrgoli
Večglasnoljudsko petje so v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godcizagodte predstavili ljudski pevci s Svete Ane, ljudske pevke Solziceiz Budne vasi in ljudski pevci z Vrhka pri Tržišču blizu Sevnice.
VEČ ...|23. 11. 2020
Le nocoj še lunca mila
Večglasno,počasno in ubrano petje odlikuje ljudske pevke sveti Jurij obŠčavnici in Dobovske pevce, ki so nastopili v tokratni oddaji izcikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Le nocoj še lunca mila
Večglasno,počasno in ubrano petje odlikuje ljudske pevke sveti Jurij obŠčavnici in Dobovske pevce, ki so nastopili v tokratni oddaji izcikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Le nocoj še lunca mila
Večglasno,počasno in ubrano petje odlikuje ljudske pevke sveti Jurij obŠčavnici in Dobovske pevce, ki so nastopili v tokratni oddaji izcikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|23. 11. 2020
Le nocoj še lunca mila
Večglasno,počasno in ubrano petje odlikuje ljudske pevke sveti Jurij obŠčavnici in Dobovske pevce, ki so nastopili v tokratni oddaji izcikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|16. 11. 2020
Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.
Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.
Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.
VEČ ...|16. 11. 2020
Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.
VEČ ...|9. 11. 2020
Sladko vince piti, to me veseli
Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Sladko vince piti, to me veseli
Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Sladko vince piti, to me veseli
Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|9. 11. 2020
Sladko vince piti, to me veseli
Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|2. 11. 2020
Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči
Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.
Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči
Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.
Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči
Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.
VEČ ...|2. 11. 2020
Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči
Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.
VEČ ...|26. 10. 2020
Kam bova vandrala
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.
Kam bova vandrala
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.
Kam bova vandrala
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.
VEČ ...|26. 10. 2020
Kam bova vandrala
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.
VEČ ...|19. 10. 2020
Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.
Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.
Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.
VEČ ...|19. 10. 2020
Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.
VEČ ...|12. 10. 2020
Poslušajte štimo mojo
Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.
Poslušajte štimo mojo
Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.
Poslušajte štimo mojo
Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.
VEČ ...|12. 10. 2020
Poslušajte štimo mojo
Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.
VEČ ...|5. 10. 2020
Pri nas na Štajerskem
V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.
Pri nas na Štajerskem
V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.
Pri nas na Štajerskem
V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.
VEČ ...|5. 10. 2020
Pri nas na Štajerskem
V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.
VEČ ...|28. 9. 2020
Povedali so
V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.
Povedali so
V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.
Povedali so
V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.
VEČ ...|28. 9. 2020
Povedali so
V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.
VEČ ...|21. 9. 2020
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|21. 9. 2020
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|14. 9. 2020
Napevi in viže s Primorske
Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.
Napevi in viže s Primorske
Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.
Napevi in viže s Primorske
Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.
VEČ ...|14. 9. 2020
Napevi in viže s Primorske
Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.
VEČ ...|7. 9. 2020
Mladi pojejo in plešejo
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.
Mladi pojejo in plešejo
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.
Mladi pojejo in plešejo
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.
VEČ ...|7. 9. 2020
Mladi pojejo in plešejo
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.
VEČ ...|31. 8. 2020
Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico
V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico
V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico
V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
VEČ ...|31. 8. 2020
Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico
V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
VEČ ...|24. 8. 2020
Stopničasto petje
Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.
Stopničasto petje
Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.
Stopničasto petje
Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.
VEČ ...|24. 8. 2020
Stopničasto petje
Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.
VEČ ...|17. 8. 2020
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
VEČ ...|17. 8. 2020
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
VEČ ...|10. 8. 2020
Marija ima krancel zlat
Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.
Marija ima krancel zlat
Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.
Marija ima krancel zlat
Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.
VEČ ...|10. 8. 2020
Marija ima krancel zlat
Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.
VEČ ...|3. 8. 2020
To ti pravim, ljuba žena
V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.
To ti pravim, ljuba žena
V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.
To ti pravim, ljuba žena
V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.
VEČ ...|3. 8. 2020
To ti pravim, ljuba žena
V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.
VEČ ...|27. 7. 2020
Odpiraj okence, že dolgo čakam te
V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Odpiraj okence, že dolgo čakam te
V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Odpiraj okence, že dolgo čakam te
V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|27. 7. 2020
Odpiraj okence, že dolgo čakam te
V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|20. 7. 2020
Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske
Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske
Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske
Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|20. 7. 2020
Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske
Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|13. 7. 2020
Odmevi s prireditev Pa se sliš
Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Odmevi s prireditev Pa se sliš
Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Odmevi s prireditev Pa se sliš
Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|13. 7. 2020
Odmevi s prireditev Pa se sliš
Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|6. 7. 2020
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|6. 7. 2020
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|29. 6. 2020
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
VEČ ...|29. 6. 2020
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
VEČ ...|22. 6. 2020
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
VEČ ...|22. 6. 2020
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
VEČ ...|15. 6. 2020
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
VEČ ...|15. 6. 2020
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
VEČ ...|8. 6. 2020
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|8. 6. 2020
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|1. 6. 2020
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
VEČ ...|1. 6. 2020
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
VEČ ...|25. 5. 2020
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
VEČ ...|25. 5. 2020
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
VEČ ...|18. 5. 2020
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|18. 5. 2020
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|11. 5. 2020
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
VEČ ...|11. 5. 2020
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|27. 4. 2020
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
VEČ ...|27. 4. 2020
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
VEČ ...|6. 4. 2020
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|6. 4. 2020
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
VEČ ...|16. 3. 2020
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|16. 3. 2020
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|9. 3. 2020
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|9. 3. 2020
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|2. 3. 2020
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|2. 3. 2020
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
VEČ ...|17. 2. 2020
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|17. 2. 2020
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|10. 2. 2020
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
VEČ ...|10. 2. 2020
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Priporočamo
|
Aktualno
Naš gost
VEČ ...|23. 1. 2021
Jožef Pavlič
Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.
Naš pogled
VEČ ...|26. 1. 2021
Marta Jerebič: O levici, ki išče, koga bi požrla
Komentar govori o možnih scenarijih našega življenja čez pet let, lažnih novicah in slovenski levici.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|24. 1. 2021
Posvet dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Predstavili smo posvet dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je v organizaciji KGZS (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije) in MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) preko platforme ZOOM potekal 17. decembra. Posvet je bil namenjen nosilcem DD na kmetiji, svetovalcem, zaposlenim na upravnih enotah, inšpekcijskim službam, predstavnikom in strokovnim delavcem posameznih področij, skupin in združenj. Zanimanje je bilo veliko, vsebine pa aktualne. Prisluhnili smo nekaterim povzetkov.
Svetovalnica
VEČ ...|27. 1. 2021
Načrtovanje kolobarja na vrtovi
Zimski čas je primeren za načrtovanje kolobarja na vrtovih. Prav o tem je v svetovalnici spregovorila Fanči Perdih, ki je predstavila kolobar glede na ritem obdelave.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|24. 1. 2021
Brez jezika ni manjšine
Pogovarjali smo se z Anno Wedam, pokrajinsko predsednico Sveta slovenskih organizacij iz Italije za Videmsko pokrajino in predsednico Združenja don Mario Černet, in sicer na temo 20-letnice zaščitnega zakona. Slišali boste odzive na mazaško akcijo dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem in vabilo na Novoletno srečanje v Tinjah ter novico glede Govorniškega natečaja KKZ in NSKS na avstrijskem Koroškem.
Zgodbe za otroke
VEČ ...|27. 1. 2021
Ubožni mladenič in modra kraljična
Mlada kraljična išče moža in uganko, na katero ne bo znala odgovoriti. No, išče v obratnem vrstnem redu. Ko bo našla neodgovorjeno uganko, bo imela tudi moža.
Rožni venec
VEČ ...|28. 1. 2021
Veseli del dne 28. 1.
Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.
S svetnikom na ti
VEČ ...|28. 1. 2021
Sv. Tomaž
To pa je kariera! Študij v Neaplju, Parizu in Kölnu. Profesura v Neaplju, Parizu in Kölnu. Ter jasno …
A štekaš?
VEČ ...|27. 1. 2021
Poslovilna oddaja, a štekaš?
Naše druženje pod imenom A štekaš? je prišlo h koncu. Za poslovilno oddajo se je zato v studiu drenjalo več grl kot ponavadi. Vsak je za konec želel še kaj povedati. Smeha, dobre volje in dobre glasbe seveda ni manjkalo. Vabljeni k poslušanju!
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|27. 1. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.