Is podcast
Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec.
Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec.
Slovenijo je konec januarja leta 2024 obiskal izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg. Na srečanjih z ljudmi je spregovoril do kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodki so bili še posebej pomenljivi v luči sprejemanja slovenske zakonodaje o samomoru z medicinsko pomočjo. Alex Schadenberg je navedel več primerov, ki nakazujejo, do kakšnih skrajnosti zdrsne družba, ko sprejme smrt na zahtevo. Omenil je primer vojne veteranke, paraolimpijke, ki je zaprosila za možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je pristojno ministrstvo ponudilo evtanazijo. »To se dogaja zato, ker obstaja samo ena jasna ločnica. In to je: ali te lahko ubijem, ali te ne smem. Ko enkrat sprejmete, da je dovoljeno ubiti drugega, ostaja le še vprašanje: kdo izvaja ubijanje in zaradi katerega razloga,« je poudaril Schadenberg. Z njim se je pogovarjala Marjana Debevec.
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.
Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.
V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.
V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.
V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.
V času radijskih počitnic smo v pogovoru s patrom Kristjanom Balintom, minoritom, doma iz Romunije - ki deluje v Komendi, spoznali njegovo rodno deželo. Pred skoraj tridesetimi leti je prišel v Slovenijo, po končanem študiju teologije pa ostal. Govoril je o osnovnih obrisih romunske dežele, tamkajšnjih ljudeh, njihovih navadah, zgodovini in tudi o globoki duhovni pripadnosti svetniku, ki je na koledarju ravno 13-ega junija, ko je bil pogovor v radijskem etru, sv. Antonu Padovanskemu.
Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.
Dr. Jure Knez je vizionar, navdihujoč mentor, lastnik Katapulta, ki pomaga z neprecenljivimi napotki in usmeritvami stopajočim na podjetniško pot. Je večinski lastnik Dewesofta, dela na področju merilne tehnike, v svetu razvoja avtomobilov, avionov in raket. Pogosto ga poslovne poti vodijo v tujino, zato smo veseli, da si je vzel čas za pogovor.
V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo.
V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo.
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.
Manca Košir je s svojim vsestranskim javnim delovanjem, številnimi knjižnimi deli in z zgledom - posebej močno je bilo njeno prostovoljstvo in ambasadorstvo pri Društvu Hospic, širila sporočili ljubezni in polnosti življenja. na radiu Ognjišče smo se z njo srečali zadnjič konec oktobra leta 2023, dan po zemeljskem slovesu od nje, smo pogovor ponovili.
Manca Košir je s svojim vsestranskim javnim delovanjem, številnimi knjižnimi deli in z zgledom - posebej močno je bilo njeno prostovoljstvo in ambasadorstvo pri Društvu Hospic, širila sporočili ljubezni in polnosti življenja. na radiu Ognjišče smo se z njo srečali zadnjič konec oktobra leta 2023, dan po zemeljskem slovesu od nje, smo pogovor ponovili.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Tokrat o koncu šolskega leta, dejavnem preživljanju počitnic, počitnikovanju v družini, počitniškem delu, iskanju mladih in tudi o tem, zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic. Gostje v našem studiu so bili vzgojitelji in sopotniki mladih: socialna pedagoginja Darja V Barborič Vesel,, novi rektor semenišča Martin Zlobko in gozdarski inženir, glasbenik, organist Leon Kernel.
Na praznični dan naše domovine smo v oddaji Sol in luč objavili pogovor z izjemnim opernim solistom, Markom Finkom, domoljubom, ki je leta mladosti preživel v Argentini, kjer je vsa njegova družina hrepenela po koščku zemlje, ki mu pravimo dom. Je izjemen svetovljan, prežet z nacionalnim ponosom v svoji najboljši različici, ki hkrati v duhu Prešernove Zdravice prav tako kot ljubezen do rodne grude, odseva tudi spoštovanje do drugih, je vedno izjemen sogovornik. Pred leti smo z njim posneli daljši pogovor, ki ga tokrat v nekoliko krajši obliki ponavljamo. Celota pa je v dveh delih na voljo v arhivu.
Okoljski ministri EU so v ponedeljek potrdili sporno zakonodajo o obnovi narave. Sprejetje je omogočila avstrijska okoljska ministrica Leonore Gewessler, ki je kljub drugačni odločitvi avstrijskih dežel in nasprotovanju avstrijskega kanclerja zakonodajo na svojo roko podprla in tako omogočila njeno veljavnost za vso EU. V prvem delu oddaje smo zbrali nekaj odzivov na tak sporen način sprejetja in kaj bo to pomenilo za pridelavo hrane v Sloveniji...
Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Med bogastvom ene angleških plemiških družin ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.