V tokratni Otok smo povabili nadškofa - pesnika. Stanislava Zoreta. Naslov njegove zbirke je Podest življenja.
V tokratni Otok smo povabili nadškofa - pesnika. Stanislava Zoreta. Naslov njegove zbirke je Podest življenja.
V tokratni Otok smo povabili nadškofa - pesnika. Stanislava Zoreta. Naslov njegove zbirke je Podest življenja.
Otok
Življenje je ustvarjeno tako, da nas slej ko prej, vsaj za nekaj časa, loči med seboj.
V tokratni oddaji smo prisluhnili pesmim, ki jih je avtor oddaje namenil svoji mami.
Otok
Življenje je ustvarjeno tako, da nas slej ko prej, vsaj za nekaj časa, loči med seboj.
V tokratni oddaji smo prisluhnili pesmim, ki jih je avtor oddaje namenil svoji mami.
Otok
Tokrat je bil z nami otožni pomladni pesnik Ivan Minatti in njegova poezija iz zbirke Prisluškujem tišini v sebi.
Otok
Tokrat je bil z nami otožni pomladni pesnik Ivan Minatti in njegova poezija iz zbirke Prisluškujem tišini v sebi.
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Janeza Pavla II iz njegove pesnitve Obrežja polna tišine.
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Janeza Pavla II iz njegove pesnitve Obrežja polna tišine.
Otok
Tokrat smo prisluhnili poeziji iz zbirke Delovni čas raja srbskega pesnika Dejana Aleksića.
Otok
Tokrat smo prisluhnili poeziji iz zbirke Delovni čas raja srbskega pesnika Dejana Aleksića.
Otok
Za slovo od muhastega aprila smo v roke vzeli zbirko poezijo pesnice Marije Kokalj Auguštiner.
Otok
Za slovo od muhastega aprila smo v roke vzeli zbirko poezijo pesnice Marije Kokalj Auguštiner.
Otok
Tokrat je bil z nami pesnik Miroslav Košuta. Prebirali smo njegove pesmi iz zbirke Drevo življenja.
Otok
Tokrat je bil z nami pesnik Miroslav Košuta. Prebirali smo njegove pesmi iz zbirke Drevo življenja.
Otok
Na sredo v velikem tednu smo stopili na vrh Kalvarije. Prisluhnili smo poeziji Marka Stranda in njegovi pesmi Pesem po zadnjih sedmih besedah.
Duhovna misel
Trije fantiči, doma iz okolice mesta Cremone v Italiji, Salvatore, Julijan in Anton, ki so živeli okrog leta 1600, so se skupaj igrali ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za življenje
Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih?
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Pogovor o
Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.