Is podcast
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Od slike do besede
Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.
Od slike do besede
Predavanje zgodovinarjev v prostorih Slovenske Matice. Dr. Jelka Piškurič o Slovencih leta 1962 in dr. Renato Podbersič o Slovencih leta 1972.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo založbe Družina, ki jo je prevedla s. Snežna Poljanšek; v pogovoru je sodelovala tudi prednica s. Damjana Pintarič. Pogovor smo posneli v Karmeličanskem samostanu v Sori.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo založbe Družina, ki jo je prevedla s. Snežna Poljanšek; v pogovoru je sodelovala tudi prednica s. Damjana Pintarič. Pogovor smo posneli v Karmeličanskem samostanu v Sori.
Od slike do besede
Predstavili smo vam knjigo avtorja Jožeta Felca Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu založbe Bogataj.
Od slike do besede
Predstavili smo vam knjigo avtorja Jožeta Felca Dopuščanje in odpuščanje ob Cedronu založbe Bogataj.
Od slike do besede
V pričujoči knjigi se avtor loti vprašanja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirchner (Argentina), Daniel Ortega (Nikaragva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti. A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju »sãopaulske« elite potrebne tudi neposredne volilne prevare!
Od slike do besede
V pričujoči knjigi se avtor loti vprašanja, kako ne-demokrati »ugrabijo« demokracijo zato, da pridejo na oblast in le-to – oblast, da ne bo pomote – tudi ohranijo. Torej, v prvi knjigi je avtor opisal ideološki inženiring, s pomočjo katerega so leve politične elite, dostikrat podprte z narkomafijo, v svojo korist izrabljale nekritičnega, nebogljenega, možgansko opranega posameznika. Zloraba demokratičnih inštitucij in slabo kulturno okolje sta bila za levičarje kova Evo Morales (Bolivija), Hugo Chávez (Venezuela), Lula da Silva (Brazilija), Néstor Kirchner (Argentina), Daniel Ortega (Nikaragva), Rafael Correa (Ekvador) – in druge zveste naslednike Fidela Castra – nujen pogoj za dosego oblasti. A očitno še ne zadosten; za osvojitev in ohranitev oblasti so po mnenju »sãopaulske« elite potrebne tudi neposredne volilne prevare!
Od slike do besede
Lubi Slovenci, gnado Vam in mir skuzi Jezusa Kristusa, tako je Slovence pozdravil Primož Trubar, ki smo se ga spomnili v oddaji. Z nami je bil tudi dr. Kozma Ahačič, ki nam je predstavil Trubarjev Cerkveni red.
Od slike do besede
Lubi Slovenci, gnado Vam in mir skuzi Jezusa Kristusa, tako je Slovence pozdravil Primož Trubar, ki smo se ga spomnili v oddaji. Z nami je bil tudi dr. Kozma Ahačič, ki nam je predstavil Trubarjev Cerkveni red.
Od slike do besede
Ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih! Vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili! To je mislecem naše domovine položil na srce sveti papež Janez Pavel drugi ob prvem obisku naše domovine. Še več njegovih preroških besed smo slišali v oddaji.
Od slike do besede
Ne ugašajte plamena vere v mladih rodovih! Vzgajajte jih k zavezanosti tistim vrednotam, ki jih bodo mogle obvarovati pred skepticizmom, sebičnostjo, nasiljem in mamili! To je mislecem naše domovine položil na srce sveti papež Janez Pavel drugi ob prvem obisku naše domovine. Še več njegovih preroških besed smo slišali v oddaji.
Od slike do besede
Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače.
Od slike do besede
Gostja je govorila o zgodbah v tetralogiji Ogenj, rit in kače, niso za igrače.
Od slike do besede
Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.
Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.
Od slike do besede
Knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede, je poskus odprtega dialoga z antičnimi filozofskimi in kontemplativnimi tradicijami. Zaradi razumevanja skrajnih možnosti človekovega doživljanja, ki se zrcalijo v psihotičnih in mističnih stanjih, odpira dialog z antičnimi avtorji vrsto zanimivih vprašanj.
Z nami je bil eden od avtorjev knjige Meandri duše psihiater Borut Škodlar.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Moja zgodba
Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.
Duhovna misel
Jona pa je vstal, da bi pred Gospodom zbežal v Taršiš (Jona 1, 3).
Komentar tedna
Dvakratna Nobelovka Marie Curie je verjela, da ne moremo upati na boljši svet, ne da bi izboljšali posameznika. V ta namen si mora vsak od nas prizadevati za svoj napredek in hkrati deliti splošno odgovornost za vse človeštvo. Naša posebna dolžnost pa je pomagati tistim, za katere menimo, da smo jim lahko najbolj koristni, kajti vsakdo je lahko svetilnik, ki sveti soljudem. To je tudi eno od poglavitnih sporočil moje nove, tokrat avtobiografske knjige z naslovom Svetilnik: padci in pobiranja poetičnega pravnika, ki sem jo napisal na povabilo založbe Chiara za zbirko Osebno. Ker poslušate ali berete moj zadnji letošnji komentar, bi vam rad podaril drobcen utrinek iz svojega zgodnjega otroštva in vam na takšen, malce neobičajen način zaželel kar najlepše praznike.
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Doživetja narave
Tokrat smo našo redno oddajo Zanimivosti nočnega neba, ki je na sporedu vsak prvi petek v mesecu in je namenjena ljubiteljskim astronomom, izpeljali v živo. Naš gost je bil mojster fotografije Gregor Kresal, ki se v zadnjem času posveča fotografiranju nočnega neba in astrofotografiji. Njegova fotografija Božje oko je bila razstavljena na prestižni razstavi Kraljevega observatorija v Greenwichu. Pridružil se nam je tudi avtor pravkar izdanega učbenika o astronomiji prof. Rasto Snoj, ki je zastavil dve nagradni vprašanji.
Sobotni duhovni večer
V nocojšnjem Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede za evharistično slavje 1. adventne nedelje. Za tem je bil duhovni nagovor murskosoboškega škofa Petra Štumpfa. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, ki smo ga nocoj namenili za vse misijonarke in misijonarje, ki jim je zavetnik sveti Frančišek Ksaver, ki jutri, 3. decembra, goduje. V adventu nas še posebej spremlja vzgled in priprošnja Božje Matere Marije, zato smo njej v čast zapeli litanije. Ob sklepu duhovnega večera ste slišali še zadnja poglavja Janezovega evangelija.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.
Za življenje
Adventni čas, ki ga začenjamo, nam vrača obzorje upanja - upanja, ki preprosto nikoli ne razočara, ker je utemeljeno na Božji Besedi... Kako se nasloniti na to Upanje, če smo v temi, če ne vidimo svetlobe? Kaj pomeni advent v odnosu mati - hči? Tudi o tem smo ob sodelovanju poslušalcev govorili v oddaji. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.