Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost.
Zadnji novembrski torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov. V njej je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o obnavljanju odnosov med zakoncema, za kar je adventni čas odlična priložnost.
Kultura odnosov
Peti torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov, v kateri nam je psihologinja in terapevtka Silva Matos zaželela veliko ustvarjalnosti v novem letu ter povedala, zakaj je ta pomembna in kako jo lahko pri sebi prebudimo.
Kultura odnosov
Peti torkov večer je prinesel oddajo Kultura odnosov, v kateri nam je psihologinja in terapevtka Silva Matos zaželela veliko ustvarjalnosti v novem letu ter povedala, zakaj je ta pomembna in kako jo lahko pri sebi prebudimo.
Kultura odnosov
Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.
Kultura odnosov
Psihologinja in psihoterapevtka Silva Matos je razmišljala o kažipotih v našem življenju in o tem, kako smo kažipoti drug drugemu.
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos je med drugim svetovala, na kakšen način in kdaj reševati probleme v odnosih, poudarila pa je tudi, da so pri tem pomembni resnica, iskrenost, vztrajnost, pogum in še kaj.
Kultura odnosov
V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.
Kultura odnosov
V tokratni oddaji Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos govorila o inteligenci srca, sočutju, empatiji in ljubezni.
Kultura odnosov
V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Kultura odnosov
V silvestrski verziji oddaje Kultura odnosov je psihologinja in terapevtka Silva Matos spomnila na pomen in življenjsko pomembnost hvaležnosti. Kakršno koli je že bilo leto 2024, bilo nam je darovano in v njem je zagotovo veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Kultura odnosov
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Kultura odnosov
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …
Kultura odnosov
Psihologinja in terapevtka Silva Matos govori o pomembnosti počitka in dopusta, o priložnostih in pasteh, o telesni, duševni in duhovni obnovi …
Kultura odnosov
V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...
Kultura odnosov
V oddaji je psihologinja in terapevtka Silva Matos razmišljala o življenju v tretjem življenjskem obdobju, ki ga moramo načrtovati in se nanj pripravljati, sicer nas prehiti in nam s spremembami, ki jih prinese, povzroči občutek odrinjenosti, zapostavljenosti in nepomembnosti. Medgeneracijski pogled na staranje ...
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.
Za življenje
Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?
Naš pogled
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.
Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.
Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.
Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.
»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.
Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?
Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.
Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.
Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.
Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - ki smo jo podnaslovili Sva z ljub’co se pobotala, prinaša odlomke z dveh srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Eno je pripravilo Folklorno društvo Lancova vas, drugo pa Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Modrost v očeh
Knjiga me pomlaja – tak je naziv projekta, ki so ga izvedli pri Slovenski matici za stanovalce domov za starejše. Matičina jezikovna druženja v letu 2025 je bil nadaljevanje in nadgradnja projekta Knjiga me pomlaja. Matičina medgeneracijska literarna druženja. Podrobnosti o vsebini dejavnosti, odzivu stanovalcev in tudi želja v prihodnosti, nam je predstavila vodja Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki poslušalce poziva k zapisovanju svojih spominov in branju; s posebnim povabilom starejšim, naj vsak dan berejo svojim vnukom.
Slovencem po svetu in domovini
V tem večeru bo v celovškem iKult-u uradno odprtje gledališkega in lutkovnega festivala Tribuna, ki sicer na Koroškem poteka od 19. februarja do 5. marca na več prizoriščih. V iKult-u bo predstavitev obsežnega dokumentarnega zbornika „…začelo se je pred petdesetimi leti…“ Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ob 50-letnici neprekinjene, organizirane dejavnosti za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem pripravila obširen zbornik, ki daje pogled na polstoletno dejavnost gledališkega ustvarjanja mladih. Z novim zbornikom so nadgradili publikacije, ki so jih izdali ob dvajsetem, tridesetem in štiridesetem jubileju. Za prispevke so prosili osebe, ki so na ta ali oni način povezane z mladinsko gledališko ali lutkovno dejavnostjo, jo podpirajo ali kakorkoli spremljajo.