Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarspominpietetadružbaadventsveto

29. 11. 2022
Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

VEČ ...|29. 11. 2022
Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarspominpietetadružbaadventsveto

Naš pogled

VEČ ... |
O pridelavi hrane govoričijo ljudje, ki nikoli niso kmetovali

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

O pridelavi hrane govoričijo ljudje, ki nikoli niso kmetovali

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

komentarvizija 2040Ursula von der Leyen

Naš pogled

O pridelavi hrane govoričijo ljudje, ki nikoli niso kmetovali

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

VEČ ...|11. 11. 2025
O pridelavi hrane govoričijo ljudje, ki nikoli niso kmetovali

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

Robert Božič

komentarvizija 2040Ursula von der Leyen

Naš pogled

VEČ ... |
Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

komentar

Naš pogled

Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

VEČ ...|4. 11. 2025
Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Marko Čižman

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

komentarromivarnostNovo mesto

Naš pogled

Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

VEČ ...|28. 10. 2025
Tragedija v Novem mestu - dovolj je!

Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.

Blaž Lesnik

komentarromivarnostNovo mesto

Naš pogled

VEČ ... |
Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

komentar

Naš pogled

Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

VEČ ...|21. 10. 2025
Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

komentar

Naš pogled

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Manca Hribar: Je danes biti kristjan skoraj junaško dejanje?

Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.

Manca Hribar: Je danes biti kristjan skoraj junaško dejanje?

Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.

komentar

Naš pogled

Manca Hribar: Je danes biti kristjan skoraj junaško dejanje?

Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.

VEČ ...|7. 10. 2025
Manca Hribar: Je danes biti kristjan skoraj junaško dejanje?

Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.

Manca Hribar

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

komentar

Naš pogled

Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

VEČ ...|30. 9. 2025
Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Meta Potočnik: Tudi gluhi se lahko slišijo in razumejo

Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.

Meta Potočnik: Tudi gluhi se lahko slišijo in razumejo

Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.

komentar

Naš pogled

Meta Potočnik: Tudi gluhi se lahko slišijo in razumejo

Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.

VEČ ...|23. 9. 2025
Meta Potočnik: Tudi gluhi se lahko slišijo in razumejo

Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
Vinogradnik in vinar Franc Tomše Martinov

Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.

Vinogradnik in vinar Franc Tomše Martinov

Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.

Robert Božič

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
70. Slovenski dan v Buenos Airesu

V Slovenski vasi v Lanusu v Buenos Airesu v Argentini so v nedeljo praznovali 70. Slovenski dan in 73. Obletnico društva Slovenska vas. Predsednica društva Kristina Grbec nam je povedala, da so imeli ponovitev zlate maše rojaka Petra Opeke. Zbrali so se na dvorišču šole Marije Kraljice, ki je središče Slovenske vasi. Tam so po slovesnko zapeli Zlatomašnik bod’ pozdravljen. Zbrali so se člani bratskih domov in  tam je Peter Opeka izrekel zelo ganljive besede, ki so napolnile srca vsem navzočim. Prisotnih je bilo veliko duhovnikov: primas Argentine, kardinal Vinko Bokalič, nadškof Andrej Stanovnik, nadškof Anton Stres, duhovniki Franci Cukjati, Pavle Novak, Robert Brest, Gašper Mauko, Jože Bokalič in Toni Burja. Bila je res zelo slovesna maša, zelo ganljiva in je bila po slovensko in v španščini tudi zato, ker je bilo tudi precej špansko govorečih ljudi, nam je še povedala Kristina Grbec. Zlate maše Petra Opeke ter kulturnega programa na letošnjem 70. Slovenskem dnevu v Buenos Airesu v Argentini se je udeležilo več kot 500 ljudi.

70. Slovenski dan v Buenos Airesu

V Slovenski vasi v Lanusu v Buenos Airesu v Argentini so v nedeljo praznovali 70. Slovenski dan in 73. Obletnico društva Slovenska vas. Predsednica društva Kristina Grbec nam je povedala, da so imeli ponovitev zlate maše rojaka Petra Opeke. Zbrali so se na dvorišču šole Marije Kraljice, ki je središče Slovenske vasi. Tam so po slovesnko zapeli Zlatomašnik bod’ pozdravljen. Zbrali so se člani bratskih domov in  tam je Peter Opeka izrekel zelo ganljive besede, ki so napolnile srca vsem navzočim. Prisotnih je bilo veliko duhovnikov: primas Argentine, kardinal Vinko Bokalič, nadškof Andrej Stanovnik, nadškof Anton Stres, duhovniki Franci Cukjati, Pavle Novak, Robert Brest, Gašper Mauko, Jože Bokalič in Toni Burja. Bila je res zelo slovesna maša, zelo ganljiva in je bila po slovensko in v španščini tudi zato, ker je bilo tudi precej špansko govorečih ljudi, nam je še povedala Kristina Grbec. Zlate maše Petra Opeke ter kulturnega programa na letošnjem 70. Slovenskem dnevu v Buenos Airesu v Argentini se je udeležilo več kot 500 ljudi.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Sol in luč

VEČ ... |
Mark Wolynn:Podedovane družinske travme.

Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.

Mark Wolynn:Podedovane družinske travme.

Najnovejše znanstvene raziskave dokazujejo, da se travmatične izkušnje lahko prenašajo skozi generacije. Vzroki teh težav morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Mark Wolynn spada med priznane raziskovalce podedovanih družinskih travm, in knjiga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji govori prav o tem. prisluhnite uvodu v katerem je avtor zelo iskreno opisal svojo izkušnjo. Knjiga z naslovom Podedovane družinske travme je izšla pri založbi Primus.

Tadej Sadar

Za življenje

VEČ ... |
Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ... |
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 3.del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.

Iz pričevanja:

Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 3.del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.

Iz pričevanja:

Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorjiumor Marko Natlačen

Za življenje

VEČ ... |
Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Vzgoja, uporaba pametnega telefona

Za mladostnike imamo vedno manj časa, kako jih vzgajati in tudi o uporabi pametnega telefona, vabljeni k poslušanju. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 15. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ... |
Dekleta programirajo

SLišali smo, kako smo se imeli pred dobrim tednom dni v Trbovljah, kjer se je odvijala delavnica Girls Do Code - dekleta kodirajo. S pomočjo računalniškega znanja je nekaj več kot 100 deklet starih od 9. do 14. let z vse Slovenije raziskovalo ter iskalo rešitve za življenje na Luni. Še preden so nas odnesli pogovori o vesolju, robotiki in umetni inteligenci pa smo pod vtisom minule zahvalne nedelje ozavestili, kako hvaležni smo lahko za vse trenutke preživete stran od ekranov, v naravi. 

Dekleta programirajo

SLišali smo, kako smo se imeli pred dobrim tednom dni v Trbovljah, kjer se je odvijala delavnica Girls Do Code - dekleta kodirajo. S pomočjo računalniškega znanja je nekaj več kot 100 deklet starih od 9. do 14. let z vse Slovenije raziskovalo ter iskalo rešitve za življenje na Luni. Še preden so nas odnesli pogovori o vesolju, robotiki in umetni inteligenci pa smo pod vtisom minule zahvalne nedelje ozavestili, kako hvaležni smo lahko za vse trenutke preživete stran od ekranov, v naravi. 

Maja Morela Čuk

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ... |
Golnik, Ivančna Gorica, Ljubljana, Sodražica, Železniki

Poročali smo o 32 milijonov evrov vredni investiciji v novo kirurško bolnišnico na Golniku, gradnji Kulturno upravnega centra in drugih investicijah v Ivančni Gorici, prenovljenem bazenu v Železnikih, pripravljenosti zimsko-plužnih služb in o duhovniku Francu Bizjaku, ki je postal častni občan Sodražice.

Golnik, Ivančna Gorica, Ljubljana, Sodražica, Železniki

Poročali smo o 32 milijonov evrov vredni investiciji v novo kirurško bolnišnico na Golniku, gradnji Kulturno upravnega centra in drugih investicijah v Ivančni Gorici, prenovljenem bazenu v Železnikih, pripravljenosti zimsko-plužnih služb in o duhovniku Francu Bizjaku, ki je postal častni občan Sodražice.

Andrej Šinko

politikadružbainfo