Is podcast
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

komentar naš pogled gozdovi

30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

komentarnaš pogledgozdovi

Naš pogled

VEČ ...|9. 8. 2022
Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentar dopust poletje počitnice potovanje prepir

Naš pogled

Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|9. 8. 2022
Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentar dopust poletje počitnice potovanje prepir

Naš pogled

VEČ ...|2. 8. 2022
Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentar

Naš pogled

Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|2. 8. 2022
Tadej Sadar: Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!
Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti. 

S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda …

Tako je svoj komentar v rubriki Naš pogled začel Tadej Sadar. Celoten komentar si je mogoče prebrati na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Tadej Sadar

komentar

Naš pogled

VEČ ...|26. 7. 2022
Tanja Dominko: Suša - toda ne za novinarje

Saj vsi poznate izraz - čas kislih kumaric - čas, ko se zelo malo dogaja in novinarji na dolgo in široko poročajo o manj pomembnih temah …

Tanja Dominko: Suša - toda ne za novinarje

Saj vsi poznate izraz - čas kislih kumaric - čas, ko se zelo malo dogaja in novinarji na dolgo in široko poročajo o manj pomembnih temah …

komentar družba

Naš pogled

Tanja Dominko: Suša - toda ne za novinarje

Saj vsi poznate izraz - čas kislih kumaric - čas, ko se zelo malo dogaja in novinarji na dolgo in široko poročajo o manj pomembnih temah …

VEČ ...|26. 7. 2022
Tanja Dominko: Suša - toda ne za novinarje

Saj vsi poznate izraz - čas kislih kumaric - čas, ko se zelo malo dogaja in novinarji na dolgo in široko poročajo o manj pomembnih temah …

Tanja Dominko

komentar družba

Naš pogled

VEČ ...|19. 7. 2022
Burek

… Težave imam s tem, ko se pred mene kar naprej postavljajo takšni in drugačni ljudje ter me dregajo pod rebra, naj se vendarle odločim o njihovem življenju - ali sem za ali proti, ali jim nekaj dovolim ali prepovedujem … In jaz bi jim najraje zavpil: “Ali naj vam ga še prežvečim?!” …

Burek

… Težave imam s tem, ko se pred mene kar naprej postavljajo takšni in drugačni ljudje ter me dregajo pod rebra, naj se vendarle odločim o njihovem življenju - ali sem za ali proti, ali jim nekaj dovolim ali prepovedujem … In jaz bi jim najraje zavpil: “Ali naj vam ga še prežvečim?!” …

komentar

Naš pogled

Burek

… Težave imam s tem, ko se pred mene kar naprej postavljajo takšni in drugačni ljudje ter me dregajo pod rebra, naj se vendarle odločim o njihovem življenju - ali sem za ali proti, ali jim nekaj dovolim ali prepovedujem … In jaz bi jim najraje zavpil: “Ali naj vam ga še prežvečim?!” …

VEČ ...|19. 7. 2022
Burek

… Težave imam s tem, ko se pred mene kar naprej postavljajo takšni in drugačni ljudje ter me dregajo pod rebra, naj se vendarle odločim o njihovem življenju - ali sem za ali proti, ali jim nekaj dovolim ali prepovedujem … In jaz bi jim najraje zavpil: “Ali naj vam ga še prežvečim?!” …

Marjan Bunič

komentar

Naš pogled

VEČ ...|12. 7. 2022
Marjana Debevec: Zakonska zveza - kaj sploh še je?

Je prav, da smo tiho? Je prav, da nam je odvzeto temeljno poslanstvo materinstva in očetovstva, da s tem ne bi žalili čustev tistih, ki se ne identificirajo niti z enim niti z drugim spolom? Ne. Ti ljudje gotovo potrebujejo podporo in pomoč, da bodo v resnici našli svojo identiteto in ne nekaj, k čemur jih sili družba – žal po mnenju poznavalcev le zato, da oslabi moč posameznika, ki ni več del trdne družine in tako zaradi globoke negotovosti postane odličen potrošnik. Praznino je namreč treba z nečim napolniti.

Starši pa imamo neprecenljivo poslanstvo najprej do naših otrok, potem pa tudi v svetih staršev in širše v družbi. Ne živimo v zaprtih otočkih, ampak smo vsi del iste družbe in nanjo lahko vplivamo z resnico in ljubeznijo.

Marjana Debevec: Zakonska zveza - kaj sploh še je?

Je prav, da smo tiho? Je prav, da nam je odvzeto temeljno poslanstvo materinstva in očetovstva, da s tem ne bi žalili čustev tistih, ki se ne identificirajo niti z enim niti z drugim spolom? Ne. Ti ljudje gotovo potrebujejo podporo in pomoč, da bodo v resnici našli svojo identiteto in ne nekaj, k čemur jih sili družba – žal po mnenju poznavalcev le zato, da oslabi moč posameznika, ki ni več del trdne družine in tako zaradi globoke negotovosti postane odličen potrošnik. Praznino je namreč treba z nečim napolniti.

Starši pa imamo neprecenljivo poslanstvo najprej do naših otrok, potem pa tudi v svetih staršev in širše v družbi. Ne živimo v zaprtih otočkih, ampak smo vsi del iste družbe in nanjo lahko vplivamo z resnico in ljubeznijo.

komentar družba vzgoja

Naš pogled

Marjana Debevec: Zakonska zveza - kaj sploh še je?

Je prav, da smo tiho? Je prav, da nam je odvzeto temeljno poslanstvo materinstva in očetovstva, da s tem ne bi žalili čustev tistih, ki se ne identificirajo niti z enim niti z drugim spolom? Ne. Ti ljudje gotovo potrebujejo podporo in pomoč, da bodo v resnici našli svojo identiteto in ne nekaj, k čemur jih sili družba – žal po mnenju poznavalcev le zato, da oslabi moč posameznika, ki ni več del trdne družine in tako zaradi globoke negotovosti postane odličen potrošnik. Praznino je namreč treba z nečim napolniti.

Starši pa imamo neprecenljivo poslanstvo najprej do naših otrok, potem pa tudi v svetih staršev in širše v družbi. Ne živimo v zaprtih otočkih, ampak smo vsi del iste družbe in nanjo lahko vplivamo z resnico in ljubeznijo.

VEČ ...|12. 7. 2022
Marjana Debevec: Zakonska zveza - kaj sploh še je?

Je prav, da smo tiho? Je prav, da nam je odvzeto temeljno poslanstvo materinstva in očetovstva, da s tem ne bi žalili čustev tistih, ki se ne identificirajo niti z enim niti z drugim spolom? Ne. Ti ljudje gotovo potrebujejo podporo in pomoč, da bodo v resnici našli svojo identiteto in ne nekaj, k čemur jih sili družba – žal po mnenju poznavalcev le zato, da oslabi moč posameznika, ki ni več del trdne družine in tako zaradi globoke negotovosti postane odličen potrošnik. Praznino je namreč treba z nečim napolniti.

Starši pa imamo neprecenljivo poslanstvo najprej do naših otrok, potem pa tudi v svetih staršev in širše v družbi. Ne živimo v zaprtih otočkih, ampak smo vsi del iste družbe in nanjo lahko vplivamo z resnico in ljubeznijo.

Marjana Debevec

komentar družba vzgoja

Naš pogled

VEČ ...|5. 7. 2022
Rok Mihevc: Iz parlamenta in z veselice na novo mašo

Rok Mihevc v Našem pogledu razmišlja o novomašnih dogajanjih, ki jih je bil kot fotograf deležen v Šiški v Ljubljani in na Krki na Dolenjskem. “Bližino duhovnika in svetega cenimo vsi, od tistih v parlamentu do zadnjega na gasilski veselici,” je ena od misli v komentarju. 

Rok Mihevc: Iz parlamenta in z veselice na novo mašo

Rok Mihevc v Našem pogledu razmišlja o novomašnih dogajanjih, ki jih je bil kot fotograf deležen v Šiški v Ljubljani in na Krki na Dolenjskem. “Bližino duhovnika in svetega cenimo vsi, od tistih v parlamentu do zadnjega na gasilski veselici,” je ena od misli v komentarju. 

komentar

Naš pogled

Rok Mihevc: Iz parlamenta in z veselice na novo mašo

Rok Mihevc v Našem pogledu razmišlja o novomašnih dogajanjih, ki jih je bil kot fotograf deležen v Šiški v Ljubljani in na Krki na Dolenjskem. “Bližino duhovnika in svetega cenimo vsi, od tistih v parlamentu do zadnjega na gasilski veselici,” je ena od misli v komentarju. 

VEČ ...|5. 7. 2022
Rok Mihevc: Iz parlamenta in z veselice na novo mašo

Rok Mihevc v Našem pogledu razmišlja o novomašnih dogajanjih, ki jih je bil kot fotograf deležen v Šiški v Ljubljani in na Krki na Dolenjskem. “Bližino duhovnika in svetega cenimo vsi, od tistih v parlamentu do zadnjega na gasilski veselici,” je ena od misli v komentarju. 

Rok Mihevc

komentar

Naš pogled

VEČ ...|28. 6. 2022
Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

komentar

Naš pogled

Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

VEČ ...|28. 6. 2022
Nataša Ličen: Bodimo glasniki vrednot in kulture življenja

Zdaj so dolgi dnevi in veselimo se priložnosti, ki se z dolžino dneva namnožijo. Si želim, da bi imeli takšen pogled tudi ob praznikih, saj so med drugim tudi priložnost za namnožitev kreposti. Priložnost premisleka in na novo začrtanih poti ali pa rahle preusmeritve. Ali pa, če že smo na poti, ki je dobra za nas in za vse ljudi tega sveta, da ob prazniku dobimo potrditev in moč za vztrajno nadaljevanje.

Nataša Ličen

komentar

Naš pogled

VEČ ...|21. 6. 2022
O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

komentar domovina dom država Slovenija

Naš pogled

O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

VEČ ...|21. 6. 2022
O domovini

Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …

Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.

Tone Gorjup

komentar domovina dom država Slovenija

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Tone Gorjup

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|16. 8. 2022
Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|17. 8. 2022
Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Helena Križnik

politikaživljenjemigracije

Globine

VEČ ...|9. 8. 2022
Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Mozaična oddaja

Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbakultura

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Svetovalnica

VEČ ...|17. 8. 2022
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Dedovanje, zapuščinska razprava, delitev premoženja ob ločitvi…

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Dedovanje, zapuščinska razprava, delitev premoženja ob ločitvi…

Jože Bartolj

svetovanje

Rožni venec

VEČ ...|18. 8. 2022
Svetli del dne 18. 8.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

Svetli del dne 18. 8.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

Radio Ognjišče

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|17. 8. 2022
Novosti in disko glasba

Petra Ceglar in Jonatan Haller sta tik pred poletjem posnela dinamično skladbo No pasa nada. V drugem delu oddaje pa nas DJ Dady spet vodi skozi zgodovino disko glasbe.

Novosti in disko glasba

Petra Ceglar in Jonatan Haller sta tik pred poletjem posnela dinamično skladbo No pasa nada. V drugem delu oddaje pa nas DJ Dady spet vodi skozi zgodovino disko glasbe.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabavadisco

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 8. 2022
Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Migracije

Kako se z izzivom spopada Slovenija, smo vprašali varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta. Svoj pogled, zakaj na problematiko ne zmore ustrezno in enotno odgovoriti Evropska unija, pa je razgrnila evropska poslanka Romana Tomc. Vabljeni k poslušanju!

Helena Križnik

politikaživljenjemigracije