Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.
19. 11. 2019
Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.

Tone Gorjup

VEČ ...|19. 11. 2019
Tone Gorjup: Ob 60. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana spoznavamo njegovo celovitejšo podobo
Lahko ga resnično cenimo, saj se je tudi v času delitev in vojne z velikim srcem neutrudno razdajal vsem pomoči potrebnim. Pri tem je ostal zvest slovenstvu in škofovskemu poslanstvu. A za nekatere še naprej ostaja izdajalec in nasprotnik revolucije.

Tone Gorjup

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

komentar

Naš pogled

Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

VEČ ...|13. 1. 2026
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka

Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.

Marjana Debevec

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

komentarMercosurTrumpLatinska Amerika

Naš pogled

Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

VEČ ...|6. 1. 2026
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

Robert Božič

komentarMercosurTrumpLatinska Amerika

Naš pogled

VEČ ... |
Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

komentar

Naš pogled

Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

VEČ ...|30. 12. 2025
Doma in na toplem

Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.

Nataša Ličen

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

komentar

Naš pogled

Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

VEČ ...|23. 12. 2025
Tone Gorjup: Božični proces

Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.

Tone Gorjup

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

komentarSlovenijaskupnostprihodnost

Naš pogled

Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

VEČ ...|16. 12. 2025
Za skupno mizo

O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.

Radio Ognjišče

komentarSlovenijaskupnostprihodnost

Naš pogled

VEČ ... |
Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

komentar

Naš pogled

Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

VEČ ...|9. 12. 2025
Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Jože Bartolj: Rezime po 31. obletnici Radia Ognjišče

V teh dneh smo slavili. Obletnica začetka oddajanja neprekinjenega 24 urnega programa Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia je lepa stvar. Ozirali smo se nazaj, na prehojeno pot. Zbirali smo spomine, se nasmihali ob anekdotah, trepljali po ramenih. Ob dveh razprodanih gala koncertih v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, smo videli kopico nasmejanih obrazov. Znanci, prijatelji, ljudje, ki jih že dolgo nismo videli, so nam dali vedeti, da smo si še vedno blizu, da nas spremljajo, poslušajo, delijo naše prispevke in oddaje na družabnih omrežjih.

Jože Bartolj: Rezime po 31. obletnici Radia Ognjišče

V teh dneh smo slavili. Obletnica začetka oddajanja neprekinjenega 24 urnega programa Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia je lepa stvar. Ozirali smo se nazaj, na prehojeno pot. Zbirali smo spomine, se nasmihali ob anekdotah, trepljali po ramenih. Ob dveh razprodanih gala koncertih v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, smo videli kopico nasmejanih obrazov. Znanci, prijatelji, ljudje, ki jih že dolgo nismo videli, so nam dali vedeti, da smo si še vedno blizu, da nas spremljajo, poslušajo, delijo naše prispevke in oddaje na družabnih omrežjih.

komentar

Naš pogled

Jože Bartolj: Rezime po 31. obletnici Radia Ognjišče

V teh dneh smo slavili. Obletnica začetka oddajanja neprekinjenega 24 urnega programa Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia je lepa stvar. Ozirali smo se nazaj, na prehojeno pot. Zbirali smo spomine, se nasmihali ob anekdotah, trepljali po ramenih. Ob dveh razprodanih gala koncertih v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, smo videli kopico nasmejanih obrazov. Znanci, prijatelji, ljudje, ki jih že dolgo nismo videli, so nam dali vedeti, da smo si še vedno blizu, da nas spremljajo, poslušajo, delijo naše prispevke in oddaje na družabnih omrežjih.

VEČ ...|2. 12. 2025
Jože Bartolj: Rezime po 31. obletnici Radia Ognjišče

V teh dneh smo slavili. Obletnica začetka oddajanja neprekinjenega 24 urnega programa Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia je lepa stvar. Ozirali smo se nazaj, na prehojeno pot. Zbirali smo spomine, se nasmihali ob anekdotah, trepljali po ramenih. Ob dveh razprodanih gala koncertih v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, smo videli kopico nasmejanih obrazov. Znanci, prijatelji, ljudje, ki jih že dolgo nismo videli, so nam dali vedeti, da smo si še vedno blizu, da nas spremljajo, poslušajo, delijo naše prispevke in oddaje na družabnih omrežjih.

Jože Bartolj

komentar

Naš pogled

VEČ ... |
Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

komentar

Naš pogled

Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

VEČ ...|25. 11. 2025
Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk

komentar

Naš pogled

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Maja Morela Čuk

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Polonca Sokol

komentar

Doživetja narave

VEČ ... |
O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

Blaž Lesnik

romanjeJakobove potiKompostelahojanaravapot

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Zakaj finančno podhranjeni razpisi za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij?

Po pregledu najbolj aktualnih novic smo se ustavili ob zapletih zaradi finančno podhranjenih razpisov za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij. Svoj pogled je z nami delil Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica, dogajanje pa je komentirala tudi Irena Oresnik, predsednica Zdruzenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije

Zakaj finančno podhranjeni razpisi za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij?

Po pregledu najbolj aktualnih novic smo se ustavili ob zapletih zaradi finančno podhranjenih razpisov za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij. Svoj pogled je z nami delil Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica, dogajanje pa je komentirala tudi Irena Oresnik, predsednica Zdruzenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije

Robert Božič

kmetijstvogorski in hribovski kmetjerazpisiEKO kmetje

Naš gost

VEČ ... |
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor najodmevnejših knjig o vzgoji

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno. 

Marko Juhant, specialni pedagog, avtor najodmevnejših knjig o vzgoji

Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno. 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovordružbavzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. januar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. januar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji

Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pripravlja pogovorni večer Razvojni problemi slovenskega šolstva v Italiji. V uvodnem delu bosta direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic ter raziskovalka istega inštituta Alenka Verša analizirala dinamiko vpisov v slovenske ter dvojezične slovensko-italijanske vrtce in šole v Furlaniji-Julijski krajini. O problemih in perspektivah slovenskega šolstva bodo nato razpravljali: ravnatelj Državnega izobraževalnega zavoda Simon Gregorčič Peter Černic, dijakinja Državnega liceja France Prešeren Malina Dolhar, tajnica Sindikata slovenske šole Katja Pasarit, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta, podpredsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Brecelj in predsednik institucionalnega odbora Marko Jarc. V razpravi, ki jo bo moderiral predsednik Društva slovenskih izobražencev Martin Brecelj, se bodo osredotočili na soočanje s posledicami demografske zime v slovenskem šolstvu; poučevanje v slovenskem jeziku ob vse bolj jezikovno in narodnostno heterogeni šolski populaciji; potrebnih učnih kadrih ter njihovem izobraževanju in usposabljanju; zagotavljanju ustrezne upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji. Pogovorni večer bo danes ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Samo Skralovnik o Malem Svetem pismu

Založba Družina je v sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo. To je ostalo zvesto svojemu temeljnemu namenu: ponuditi izbor odlomkov iz celotnega Svetega pisma, opremljenih s kratkimi, razumljivimi in poljudnimi razlagami. Novo izdajo nam je pomagal predstaviti urednik izdaje in avtor razlag in uvodov dr. Samo Skralovnik.

Samo Skralovnik o Malem Svetem pismu

Založba Družina je v sodelovanju z Zavodom Biblično gibanje pripravila novo izdajo Svetega pisma – Malo Sveto pismo. To je ostalo zvesto svojemu temeljnemu namenu: ponuditi izbor odlomkov iz celotnega Svetega pisma, opremljenih s kratkimi, razumljivimi in poljudnimi razlagami. Novo izdajo nam je pomagal predstaviti urednik izdaje in avtor razlag in uvodov dr. Samo Skralovnik.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSveto pismoMalo Sveto pismoSamo Skralovnik

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Martin Nahtigal: Strasbourg dovoli Goebbelsa, Ljubljana ne prenese karikature

»Če Strasbourg brani pravico do grobega jezika, je to morda zato, ker ve, da je alternativa še hujša: družba, kjer se govor filtrira skozi komisije občutljivosti, karikatura pa skozi sodne pozive. Mi pa smo žal v fazi, ko bi radi imeli svobodo govora kot spomenik preteklosti, ne kot živo prakso. In to je naš problem. Ne Goebbels kot metafora. Ne uniforma kot karikatura. Problem je, da se pri nas boj za resnico prehitro spremeni v boj za vtis. In vtis je že dolgo jasen: pravila veljajo, dokler ne pridejo do pravih ljudi,« je za portal Zanima.me zapisal Martin Nahtigal.

Martin Nahtigal: Strasbourg dovoli Goebbelsa, Ljubljana ne prenese karikature

»Če Strasbourg brani pravico do grobega jezika, je to morda zato, ker ve, da je alternativa še hujša: družba, kjer se govor filtrira skozi komisije občutljivosti, karikatura pa skozi sodne pozive. Mi pa smo žal v fazi, ko bi radi imeli svobodo govora kot spomenik preteklosti, ne kot živo prakso. In to je naš problem. Ne Goebbels kot metafora. Ne uniforma kot karikatura. Problem je, da se pri nas boj za resnico prehitro spremeni v boj za vtis. In vtis je že dolgo jasen: pravila veljajo, dokler ne pridejo do pravih ljudi,« je za portal Zanima.me zapisal Martin Nahtigal.

Martin Nahtigal

komentarpolitikadružba