Smehljaj, ki ga nameniš drugemu, se vedno vrne k tebi.
VEČ ...|25. 9. 2022
Smehljaj, ki ga nameniš drugemu, se vedno vrne k tebi.
Za nasmeh
VEČ ... |
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
VEČ ...|27. 1. 2026
Za nasmeh
VEČ ... |
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
VEČ ...|26. 1. 2026
Za nasmeh
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
VEČ ...|25. 1. 2026
Za nasmeh
VEČ ... |
Humor je sladkor življenja. Je pa res, da kroži veliko saharina...
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Humor je sladkor življenja. Je pa res, da kroži veliko saharina...
VEČ ...|24. 1. 2026
Za nasmeh
VEČ ... |
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
VEČ ...|23. 1. 2026
Za nasmeh
VEČ ... |
Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.
VEČ ...|22. 1. 2026
Za nasmeh
VEČ ... |
Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.
VEČ ...|21. 1. 2026
Za nasmeh
VEČ ... |
Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Ej, stric, a veš kak vic?
Kako svetlejši, kako bogatejši bi bil svet, če bi se vsi nasmihali drug drugemu in se smejali vsaj navznoter. Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus. Seveda, v pravi meri. Humor lahko tako dodajamo vsakdanjemu življenju, lahko ga vpletamo v naše delo, v naše medsebojne odnose … Danes v našem okolju, v svetu in tudi v Cerkvi, srečujemo izredno veliko resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih obrazov. Marsikdo meni, da se duhovnost in duhovitost izključujeta. A o tesni povezavi teh dveh izrazov priča že skupni koren obeh besed. Kristjani bi ob oznanjevanju vesele novice sploh morali skrbeti za vesel, veder izraz na obrazu. Za nasmejano srce ... Za prijeten humor. Na Radiu Ognjišče mu zato skušamo dati veliko prostora in veljave ... Da zasije, da ogreje, da razbremeni, da spreminja ... In da smo z njegovo pomočjo bliže Božjemu kraljestvu, ne pa dlje od njega … Čim več se smejte!
Priporočamo
|
Aktualno
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.
Moja zgodba
VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Beseda je zakon!
VEČ ... |
Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Naš pogled
VEČ ... |
Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi
Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.
Pogovor o
VEČ ... |
Kaj prinašajo geopolitične spremembe?
V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ... |
S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Za sožitje
VEČ ... |
Trstenjakovo leto
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.